Firence in Habsburžani

Ko pomislite na Firence in Toskano, ne pomislite takoj na Habsburžane. In vendar so več kot stoletje odločilno vplivali tudi na usodo Toskane.

Neizmerno bogastvo razkošnih mestnih palač, parkov in umetnin je Firencam prineslo ime "lepotica ob reki Arno". Plemiška družina Medici velja za največjega pokrovitelja umetnosti v tem italijanskem mestu. In v 18. stoletju so Habsburžani Toskano s prestolnico Firence naredili za eno najmodernejših držav na svetu. To dediščino danes nadaljujejo njihovi potomci. Toskansko linijo hiše Habsburg-Lothringen sta ustanovila Franc I. Štefan Lothringenski in njegova žena Marija Terezija Avstrijska. Na njihov prihod v Firence še danes spominja mogočen slavolok zmage. Franc I. Štefan je guvernerje, ki so z njim prišli iz Lothringena v Toskano, dal v upravljanje velikega vojvodstva. Predniki Alessandra Francoisa so se leta 1740 naselili v Toskani zaradi zvestobe cesarski hiši. Od poznega 19. stoletja se je družina posvetila vinogradništvu v regiji Chianti okoli gradu Castello di Querceto. Alessandro Francois nas popelje skozi svoje vinograde in pripoveduje o času, ko so bili njegovi predniki zvesti služabniki velikih knezov. V hribih nad mestom, v vili La Petraia, srečamo Thereso Meran, ki izhaja iz toskanske rodbine Habsburžanov. Pripoveduje o brezskrbnih dnevih, ki jih je kot otrok tukaj preživel njen prednik, nadvojvoda Janez. Plemkinja nam predstavi Silena Chelonija, mojstra dišav. Grof Vieri Torrigiani ljubeče skrbi za največji zasebni mestni vrt v Evropi. Vrt so znotraj mestnega obzidja Firenc zasadili njegovi predniki. Torrigci so pripadniki starega florentinskega plemstva, ki je v zadnjih stoletjih soodločalo o usodi mesta. Leopold, eden od sinov Marije Terezije, je obedoval v mogočni palači Pallazo Pitti z vrtovi Boboli. Veliki vojvoda je reformiral Toskano, med drugim je odpravil smrtno kazen. Leta 1776 je dal v vrtovih Boboli urediti "La Kaffeehaus" v rokokojskem slogu. Tako je v deželo vnesel pridih Dunaja. Najstarejša kavarna je Gilli. Ustanovljena je bila leta 1773 in se je kmalu uveljavila kot glavno stičišče aristokracije, intelektualcev in umetnikov. Danes Gilli slovi kot najbolj elegantna kavarna v Firencah. Tudi specialitete – sladice in pralineji, ponudba najrazličnejših vrst kave – so edinstvene za same Firence.