Namibija: Novi daljni zahod Afrike

Namibija je tretja država na svetu pri neenakosti porazdelitvi dohodka in bogastva. Najbogatejših šest odstotkov ima v lasti 70 % zemlje.

Nemška kolonizacija je v Namibiji pustila močan pečat. Med letoma 1904 in 1908 so Nemci zgradili koncentracijska taborišča, kamor so zaprli pripadnike staroselskih ljudstev Herero in Nama. Kar 80 % jih je bilo ubitih v tem, kar je Nemčija pozneje priznala kot prvi genocid 20. stoletja. In medtem ko potomci žrtev, tako kot Karvita, živijo v nelegalno zgrajenih naseljih v nenehnem strahu pred izselitvijo, so potomci kolonistov še vedno lastniki večine zemlje in jo imajo za svojo. Večina bogatih naravnih virov je v lasti ali upravljanju tujcev. Trg diamantov obvladuje korporacija De Beers, ki jo podpira vladajoča stranka SWAPO, za katero mnogi menijo, da je skorumpirana, podpira pa jo tudi njena dolgoletna zaveznica Kitajska. Gradbena industrija in proizvodnja urana sta v rokah Kitajcev, leta 2021 so pricurljali dokumenti, ki razkrivajo, da so Severno Korejo nezakonito najeli kot podizvajalca za gradnjo vladne stavbe. Namibija je redko poseljena, zato je mnogo neokrnjene narave. Je dom ene največjih populacij divjih živali na svetu, vključno z edinimi črnimi nosorogi v divjini. Toda te živali so nenehno tarča kitajske mafije, globalno segrevanje pa pospešuje dezertifikacijo in ogroža domorodno prebivalstvo.