Pustolovci moderne umetnosti

Piše se leto 1939. Izbruhne druga svetovna vojna. Robert Desnos, Louis Aragon in Paul Éluard gredo v ospredje. Dalí pobegne v Ameriko, tudi Breton v New York. 14. junija 1940 Nemci vstopijo v Pariz in kultura je prišla pod nacistično diktaturo. Večina slikarjev in pisateljev se prilagaja, nekateri sodelujejo, nekateri se upirajo. Desnos se vrača v Pariz. Preživlja se s prodajo risb časopisu Aujourd'hui in podatke, pridobljene iz časopisa, v največji tajnosti posreduje odporniškemu gibanju. Picasso je ostal v Parizu, kjer nadaljuje z delom. Zaprl je vrata vsem, ki se tako kot Vlaminck in Derain družijo z okupatorjem. Chaïm Soutine pobegne v prosto cono, ker ga iščejo, ker je Jud, apatrid in "degenerirani umetnik". Umetniki se srečujejo v pariški četrti Saint-Germain-des-Prés, v kavarni Flore. Tam najdemo Simone de Beauvoir in Jean-Paula Sartra, ki ustvari odporniško gibanje, a mu nikoli ne uspe pridobiti Gida in Malrauxa. Pesnik René Char postane poveljnik tajne vojske. Novembra 1942 je bila Francija popolnoma okupirana. Louis Aragon in Elsa Triolet objavljata v tajnih revijah, tako kot Paul Éluard, čigar izvode pesmi Svoboda so leta 1942 vrgli z letala nad Francijo. Pariz, 27. maj 1943. Zažgana so dela Picassa, Kleeja, Soutina in drugih. Soutine je resno bolan in umre 9. avgusta 1943. Max Jacob je bil aretiran februarja 1944 in je umrl v koncentracijskem taborišču Drancy blizu Pariza 5. marca 1944. Malo pred tem je bil aretiran in deportiran Robert Desnos. Umre v taborišču Terezin 8. junija 1945, mesec dni pred koncem druge svetovne vojne.