Pustolovščine sodobne umetnosti (E5)

V zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja so se umetniki postavili proti vzponu fašizma. Do leta 1936 je vojna v Španiji mobilizirala Malrauxa, Roberta Capo in Gerdo Taro, da so podprli republikance. Leta 1937 je pokol v Guernici navdihnil Picassovo platno. Obdobje med obema vojnama je zaznamovalo navdušenje nad komunizmom in krepitev fašizma. Louis Aragon občuduje Stalina in leta 1930 na literarnem kongresu v Harkovu izda nadrealiste in se pridruži komunistični partiji. Leta 1935 je mednarodni kongres pisateljev v bran kulturi označil dokončen razkol med Bretonom in Aragonom. Fotografije Roberta Cape in Gerde Taro slavijo prihod Ljudske fronte. Junija 1936 je André Gide odpotoval v Moskvo, kjer so ga sprejeli z velikim pompom. A glede na splošno revščino, ki tam vlada, ga takšen sprejem moti. Kmalu po vrnitvi v Pariz je večerjal z Malrauxom, ki se je vrnil iz vojne razdejane Španije. Malraux aktivno sodeluje pri obrambi španske republike. Organizira Exadrille España in se bori proti frankistom. Gide želi objaviti Vrnitev iz Sovjetske zveze, ostro obsodbo Moskve. Toda njegovi prijatelji in Malraux menijo, da za to ni pravi čas: zaradi krepitve fašizma je treba podpreti ZSSR, edini branik proti nacizmu. Knjiga je vseeno izšla. Moskva besni, Nemčija slavi. V Španijo hodijo fotografi, novinarji in pisatelji z vsega sveta. Georges Orwell, Pablo Neruda in Ernest Hemingway izražajo nasprotovanje Francu. Fotografije Roberta Cape in Gerde Taro so bile objavljene v časopisih po vsem svetu. Leta 1937 je Picasso v Parizu srečal Doro Maar in naslikal Guernico, monumentalno delo, ki simbolizira frankistično in fašistično nasilje. Božič 1938. Republika je padla. Konča se španska vojna in začne se druga svetovna vojna.