Svet jazza: Kvartet Mate Matišića

Le redkokateri glasbenik se tako poistoveti z vokabularjem določenega glasbenega sloga, kot je to primer pri Djangu Reinhardtu in tistem, kar poznamo kot gypsy jazz, gypsy swing ali hot club jazz. Django je, bi rekli, cela šola znotraj šole – skorajda smer zase, katerega specialističnemu proučevanju glasbeniki posvečajo življenja. Za Djangovo tradicijo pri nas posebej skrbi dramatik in jazz kitarist Mate Matišić, eden vodilnih predstavnikov gypsy jazza na Hrvaškem. A njegov kvartet, s katerim je sredi oktobra odprl nov cikel klasične in jazzovske glasbe v zagrebški Gavelli, ne nastopa v vlogi konservatorja, temveč subtilno pokaže, da se o Djangovi glasbi lahko pove še marsikaj. Seveda je skrivnost najprej v glasbenikih, ki so vedno zmožni povedati kaj novega: poleg Matišića so to še Saša Nestorović na saksofonu, Marko First na violini in Joe Kaplowitz na tubi. Ta zasedba je ravno toliko odmaknjena, kolikor je potrebno, da je delo hkrati zvesto tradiciji in nepogrešljivo živo: Firstova violina je pomežik Djangovemu najbolj znanemu sopotniku, Stephanu Grappelliju, Kaplowitzova tuba je tu kot nekaj, kar hkrati pripada izviriščem jazza in njegovi sodobnosti, medtem ko Saša Nestorović prinaša razvejanje v smer klasike in nečesa na videz povsem oddaljenega od Djanga – Johna Coltranea. V Matišićevem kvartetu se vse te silnice naravno srečujejo in imajo smisel, dosledno ideji Gavellinega cikla, v katerem se prepletajo različne glasbene tradicije.