Svet jazza: Od ZKM-a do BP kluba

Čeprav mu tudi danes ne manjka pomembnih vsebin, je blok na vogalu Teslove in Gajeve ulice v centru Zagreba tudi svojevrsten spomenik tranzicijskemu izgubljanju prostorov, ki so nekoč oblikovali življenje in identiteto mesta. Za njegovo prvotno pomembnost je tako rekoč "kriva" zagrebška Univerzijada leta 1987, ko je bil blok prenovljen, da bi gostil Mladinski kulturni center. S to revitalizacijo se je vselila tudi vrsta drugih vsebin, pomembnih za mladinsko in širšo kulturo, med njimi tudi BP Club, ki ga je vodil Boško Petrović. Poleg Mladena Mazura je bil tudi vodja Zagreb Jazz Faira, našega prvega mednarodnega jazz festivala, ki se je od leta 1979 najprej odvijal v Lapidariju, po prvi izdaji pa v Kulušiću. Ker je bil organizator Zagreb Jazz Faira Center za kulturno dejavnost mladine, kasneje Mladinski kulturni center, se je festival logično preselil v njegov novi dom v mestnem središču, kjer je imel za koncerte na voljo nove gledališke dvorane, za jam sessione in kasnejša druženja pa končno pravi "jazzovski" klub. Medtem se je OKC ugasnil, v njegovih prostorih pa je preživelo Zagrebško gledališče mladih, ob katerem je BP obstajal vse do leta 2011 in Boškove smrti. Od takrat na mestu kultnega kluba stoji rana na tkivu mestne kulture in jazza, rana, ki je daleč večja od njegove majhne površine, in skorajda ni osebe, ki se ob pogledu na njegova zaprta vrata ne bi vprašala, ali se bo BP nekoč ponovno odprl. Priložnost za oživitev slavnih dni, ko je jazz prebival med Teslovo in Gundulićevo, se je odprla z gostovanjem slovitega basista in multiinstrumentalista Richarda Bonea v sklopu cikla JazzHR Hrvaškega društva skladateljev, ki se je odvil konec oktobra letos, v sodelovanju s Francoskim inštitutom v Zagrebu. Po ideji Borne Šercarja, umetniškega vodje HDS-ovih jazz manifestacij, se je najprej v ZKM-u odvil glavni koncert, program pa se je nadaljeval s prvim nastopom v B.P.-ju po 15 letih. Ta čast je primerno pripadla članom nekdanjega Boškovega tria, bas kitaristu Mariu Mavrinu in kitaristu Primožu Grašiču, ki so z vibrafonistom Vidom Jamnikom nadaljevali delovanje pod imenom Jazz Continuo. Za potrebe tega nastopa so se jim pridružili pianist David Gazarov in bobnar Tijan Grašič, odigrali pa so repertoar Boškovih kompozicij in standardov, ki jih je izvajal naš veliki vibrafonist. Iz perspektive tistega, kar se zdi svetla prihodnost našega jazza, opominjanje na dragocene trenutke iz njegove preteklosti ni moglo priti ob boljšem času.