Svet jazza: Ponta Lopud Jazz Festival 2025.

Če je res, da je danes vse težje, v stilskem smislu, odgovoriti na vprašanje "Kaj je jazz?", to ni razlog za zaskrbljenost. Nasprotno – jazz bi moral biti predvsem glasba, ki se nenehno na novo opredeljuje, kar je morda najbolje utelešal Miles Davis: glasba, ki ti v naslednjem trenutku uide prav takrat, ko si mislil, da si jo ujel za rep. Bolj kot slog je jazz – vsaj v teoriji – hiša odprtih vrat, v katero so vsi dobrodošli. Kako dolgo se bodo v njej zadržali, kot glasbeniki ali poslušalci, je odvisno od njihove odprtosti do nepredvidljivega, še posebej tistega, ki izhaja iz spontane interakcije. V tem smislu, čeprav ga včasih dojemajo kot zapletenega in izključujočega, je jazz pravzaprav glasba živega srečanja in kolektivne izkušnje – bodisi v skupnem muziciranju, bodisi pred občinstvom. Na tej ideji temelji tudi Ponta Lopud Jazz Festival, ki na poseben način združuje vrhunski glasbeni kamp in koncertni program. Čez dan potekajo delavnice, druženja in mojstrski tečaji z mentorji, večeri pa so namenjeni javnim nastopom uglednih gostov in jam sessionom, v katerih vsi udeleženci skozi medsebojno muziciranje prepletajo različne glasbene tradicije in vplive. Tretja izvedba festivala, ki je potekala od 28. do 30. avgusta, je bila v celoti prežeta z atmosfero otoka in je nadaljevala graditi odlične temelje, ki sta jih postavili vokalistka Thana Alexa in Kreativna platforma Ponta Lopud Tilde Grossel Bogdanović. Koncertni program in mentorsko ekipo so sestavljali saksofonist Ben Wendel ter vokalista Sofia Rey in Michael Mayo, skupaj s člani svojih spremljevalnih zasedb. Vodili so delavnice, predavanja in pogovore z izbrano skupino glasbenikov z vsega sveta, vključno s tistimi iz Hrvaške. Celoten program je kot glavna mentorica in mojstrica festivala vodila Terri Lyne Carrington, večkrat nagrajena bobnarka in dobitnica Grammyja. Svoje intenzivno delo so udeleženci ob koncu dneva predstavili lopudskemu občinstvu, uspešno preselitev dela nastopov v lopudski Knežev dvor – ki je poleg svoje zgodovinske lepote pokazal tudi, kako popolno se ujema z živahnostjo nove, vznemirljive glasbe – pa je dokazala, da niti nevihta ni močnejša od duha jazza.