Svet jazza

Jazz je danes toliko prešel v sfero visoke kulture, da bo le redkokdo imel asociacijo na njegove ljudske korenine. Čeprav se danes najpogosteje povezuje z belo folk in bluegrass glasbo ter ruralno scenografijo, je bendžo instrument afriškega izvora in afroameriške tradicije ter pomemben del kulture mest, kot je New Orleans v 19. stoletju, iz katerega bo jazz zrasel, zato ga lahko slišimo tudi v eni najpomembnejših zasedb v zgodovini tega žanra – Hot Five Louisa Armstronga. V novejšem času je eden ključnih trenutkov, ki je ta instrument povezal s kontekstom belskih podeželij, film "Osvoboditev" (Deliverance) Johna Boormana iz leta 1972 in njegova znamenita scena Dueling Banjoes, ki je spodbudila mladega Bélu Flecka, da prime ta instrument, ki se je v času rocka in fusiona moral zdeti nekoliko v neskladju s sodobnostjo. Navdihnjen z glasbo, ki je v tistem času premikala meje – predvsem s Chickom Coreo in njegovimi Return to Forever – se je Fleck odločil približati bendžo sodobnosti in razširiti njegove možnosti v smeri, ki so mu jo pokazali velikani jazza. Na poti pa je naletel tudi na inovatorje znotraj bluegrassa, kot so njegov učitelj Tony Trischka, Tony Rice, Sam Bush ali David Grisman, lastne inovacije pa je razvijal v danes kultni zasedbi New Grass Revival. Konec osemdesetih je z Victorjem Wootenom, njegovim bratom Rayem, znanim tudi kot Future Man, ter Howardom Levyjem ustanovil kvartet Béla Fleck and the Flecktones, s katerim se je prebil v sam vrh žanra. Osvojil je več nagrad Grammy, vključno z dvema za najboljši album sodobnega jazza – leta 2000 za "Outbound" in leta 2006 za "The Hidden Land". V Čakovec je Fleck prišel sredi februarja, prav tako na krilih uspeha na letošnji podelitvi teh znamenitih nagrad – album "As We Speak", posnet z Zakirom Hussainom in Edgarjem Meyerjem, je prejel Grammyja za najboljši instrumentalni album sodobne glasbe, medtem ko je posnetek skladbe "Pashto" bil razglašen za najboljšo izvedbo globalne glasbe.