ICT na TI (E85)

V našem studiu oddaje ICT na Ti smo gostili Gorana Ladišića iz podjetja Project O2, katerega poslanstvo se povzema v eno: kako uporabljati brezpilotna letala za pametno pogozdovanje in natančno kmetijstvo. Sogovornik z več kot 20 leti vodstvenih izkušenj v različnih panogah je pojasnil, kako je po podjetniškem izletu v gostinstvo in ekološkem projektu, povezanem z zmanjševanjem plastike, naravno prišel do ideje – povezati biologijo, ekologijo in drone. "Veliko je dobrih znanstvenih idej, a treba jih je materializirati in pretvoriti v vzdržen model. Tu smo se našli – s tehnologijo krajšamo pot od ideje do konkretnega rezultata," pravi Ladišić. Temelj poslovanja Project O2 je pogozdovanje z droni, kar rešuje ključni problem nedostopnih in nevarnih terenov. "Za nas ni ovir – letos smo sadili na 1.800 metrih nadmorske višine v Julijskih Alpah. Na Hrvaškem sem lani prehodil 50 požganih hektarov na Biokovu; vsaj polovica tega terena je praktično nedostopna za tradicionalno sajenje sadik," pojasnjuje. Namesto klasičnega kopanja jam podjetje uporablja t. i. seed-bombice – mešanice semen in substrata, obogatenega s peskom in glino za konsistentnost, z dodatki, ki zadržujejo vlago in odvračajo divjad. "Pokazalo se je, da volna najbolje zadržuje vlago, potrebno za kalitev. Dodajamo tudi repelente – na primer kajenski poper v kombinaciji za odvračanje divjih prašičev – da povečamo možnosti, da seme doživi prve padavine in vzklije." Tehnologija dronov in nosilcev stalno napreduje. "Začeli smo z malim dronom, ki je nosil tri bombice. Danes delamo z letalniki, ki nosijo 25 kilogramov, včeraj pa je bil v Budimpešti predstavljen model s 100-kilogramsko nosilnostjo. Razvoj se pospešuje, ker kmetijstvo, gozdarstvo in nadzor infrastrukture vse bolj sprejemajo drone," pravi Ladišić. Poleg tega multispektralne in termalne kamere, LiDAR in napredna analitika omogočajo kartiranje terena, zaznavo žarišč bolezni in ciljno ukrepanje. "Najprej izvedemo izvidovanje – dron posname polje in zabeleži problematične točke. Namesto da škropimo vseh 100 hektarjev, tretiramo samo žarišča. S tem zmanjšujemo stroške, emisije in ščitimo pridelek." Primerjave s klasično mehanizacijo razkrivajo finančni potencial. "Kakovosten traktor z opremo danes stane od 500 tisoč evrov navzgor. Vrhunski dron za takšne naloge, s celotno opremo, okoli 50 tisoč evrov. Ko po dežju traktor več dni ne more na polje, dron leti takoj, ko dež poneha. To je razlika v hitrosti reakcije, ki prinaša pravo vrednost," poudarja. Navaja tudi konkreten primer: "Na 100 hektarjih koruze smo prihranili okoli 30 tisoč evrov samo pri gorivu in operativnih stroških, ker ni težke mehanizacije. Agregat porabi približno liter in pol bencina za polnjenje baterij in lahko opravimo delo." Pri pogozdovanju je ključna izbira lokalno prilagojenih vrst, analiza tal in načrtovanje ciklov sajenja. "Uvajamo t. i. upravljanje sredstev lokacije – vzorčimo tla, gledamo dominantne vrste v okolici in sadimo 'pametne gozdove': pionirske in grmovne vrste, katerih glavna naloga je absorpcija CO2 in stabilizacija habitata, ne nujno lesna masa. V kontroliranih in naravnih razmerah dosegamo stopnje kalitve od 20 do 80 odstotkov, pri alepskem boru pa smo dosegli tudi 80 odstotkov," pravi Ladišić. V Sloveniji že sodelujejo z državnimi gozdovi in strokovnimi institucijami, prijavljeni so skupni razpisi in dogovarjajo se letni programi obnove od 20 do 50 hektarjev. V Srbiji imajo pogodbe z javnimi podjetji in izkušnje kolegov, ki obdelujejo stotine hektarjev kmetijskih kultur in vinogradov v regiji in Franciji. Po drugi strani pa na Hrvaškem sodelovanje z državnimi organi za zdaj poteka počasneje. "Bilo je poskusov s Hrvatskimi šumami, vendar tri leta čakamo, da Gozdarski inštitut določi vrste in termine pilotnega sajenja na že dogovorjeni ploskvi. Medtem delamo z županijami, mesti in občinami, s Hrvaško gospodarsko zbornico pa se pogovarjamo o podpori do institucij. Prepričan sem, da se bo to premaknilo," sporoča. Naslednji velik preskok prihaja z uporabo umetne inteligence. "Cilj je, da vsaka bombica dobi geolokacijo in da jo kamera – skupaj z biorazgradljivo fluorescenčno barvo – lahko samodejno prepozna. Potem lahko iz naslonjača spremljate rast drevesa skozi čas. Na tem že delamo prek prijav na razpise za razvoj AI in IT dela rešitve," opisuje Ladišić. V kmetijstvu bo, dodaja, AI pospešil odkrivanje bolezni, optimiziral tretmaje in dodatno znižal stroške.