ICT na TI (E95)

V novi izdaji oddaje ICT na Ti je bila v ospredju umetna inteligenca kot ključno gonilo digitalne transformacije poslovanja, gost oddaje pa je bil Bojan Hadžisejdić, solastnik in soustanovitelj podjetja Nephos ter aktivni član HUP ICT. Pogovor se ni ustavil pri tehnoloških trendih zaradi trendov samih, temveč se je usmeril v to, kar umetna inteligenca danes dejansko pomeni za poslovne procese, organizacijo dela, varnost podatkov in konkurenčnost hrvaškega gospodarstva. Hadžisejdić je že na začetku poudaril, da tehnologija sama po sebi nima vrednosti, če ni jasno povezana s konkretnimi poslovnimi cilji. Umetne inteligence, podobno kot prej tehnologij v oblaku, ne smemo obravnavati kot statusni simbol, temveč kot orodje za reševanje resničnih težav v organizacijah. Ključ je v razumevanju poslovnih procesov, prepoznavanju ozkih grl, ponavljajočih se dejavnosti in področij, kjer se porabi največ časa in virov. Šele ko so ti elementi jasno identificirani, lahko umetna inteligenca prinese dejanske rezultate. Poseben poudarek je bil namenjen izobraževanju in nenehnemu učenju. V svetu, kjer se tehnologije spreminjajo izjemno hitro, znanje zastari v zelo kratkem času. Generativna umetna inteligenca, ki je bila pred nekaj leti skoraj neznan pojem, je danes postala standardni del poslovnih orodij. Zato je, kot izpostavlja Hadžisejdić, ključno nenehno vlagati v razvoj ljudi, ki te tehnologije razumejo in jih znajo uporabiti v praksi. Brez tega digitalna transformacija ostaja le na ravni deklaracije. Pogovor se je dotaknil tudi globalnega poslovanja. Nephos danes sodeluje s strankami od Severne Amerike do Indije, ključ do uspeha pa leži v kombinaciji vrhunskega znanja in močne partnerske mreže. Lokalni partnerji omogočajo razumevanje specifik posameznih tržnic, medtem ko se strokovnost in kakovost izvedbe zagotavljata z nenehnim izpopolnjevanjem. Takšen model, znan iz velikih tehnoloških ekosistemov, se izkazuje za najučinkovitejšega tudi za manjša, specializirana podjetja. Ena osrednjih tem je bila uporaba umetne inteligence v vsakodnevnem poslovanju. Hadžisejdić poudarja, da je AI danes uporabna v skoraj vseh panogah. Od povečanja osebne produktivnosti zaposlenih, preko analize dokumentov in podatkov, do integracije s sistemi ERP in avtomatizacije podpore strankam. Posebej izstopajo inteligentni agenti, ki niso več klasični "klepetalni roboti", temveč sistemi, povezani s poslovnimi bazami podatkov, ki so sposobni podajati relevantne informacije v realnem času. Vendar s priložnostmi prihajajo tudi tveganja. Varnost podatkov in zaščita informacij postajata eno ključnih vprašanj v kontekstu umetne inteligence. Hadžisejdić opozarja, da številne organizacije še vedno ne razumejo dovolj prekrivanja med IT-varnostjo in sistemi AI. Pravilno označevanje podatkov, nadzor dostopa in preprečevanje uhajanja informacij v zunanje sisteme so predpogoji za varno uporabo umetne inteligence. Hkrati se AI uporablja tako za napade kot za obrambo, kar dodatno povečuje kompleksnost varnostnega okolja. V tem kontekstu mora biti sodoben pristop k varnosti večplasten. Obsega zaščito identitete, naprav, omrežja in podatkov s ciljem ohranjanja kontinuitete poslovanja. Kajti, kot poudarja Hadžisejdić, se vsa vlaganja v IT na koncu zvedejo na eno vprašanje: kako zagotoviti stabilnost in trajnost poslovanja. Poseben del pogovora je bil posvečen položaju Hrvaške znotraj Evropske unije. Regulativa, vključno z evropskim Aktom o umetni inteligenci, prinaša tako prednosti kot izzive. Model, ki temelji na oceni tveganja, omogoča zaščito državljanov in družbe, vendar lahko prekomerna regulacija upočasni inovacije in zmanjša investicijski potencial. Cilj je najti ravnovesje med varnostjo in razvojem ob ohranitvi humanocentričnega pristopa, v katerem človek ostaja v središču odločanja. Hadžisejdić je poudaril, da ima Hrvaška potencial za razvoj konkurenčnih rešitev AI, vendar je raven razumevanja in uporabe še vedno nezadostna, zlasti med malimi in mikro podjetniki. Raziskave kažejo, da se velik del podjetnikov o umetni inteligenci informira prek nespecializiranih virov, kar pogosto vodi do napačnih zaključkov, strahu in odpora do novih tehnologij. Prav zato izobraževanje in sistematično dvigovanje digitalnih kompetenc postajata strateška prioriteta. Za mala gospodarstva, kot je hrvaško, je lahko umetna inteligenca močno orodje za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti. Avtomatizacija administracije, podpora prodaji, analiza trga in optimizacija procesov omogočajo manjšim podjetjem, da delajo učinkoviteje in enakopravneje konkurirajo večjim igralcem. Ob koncu pogovora se je dotaknil tudi vloge države in javne uprave. Čeprav se AI postopoma uvaja v javni sektor, ključ ostaja v razumevanju tehnologije in odgovorni uporabi. Odprto sodelovanje med institucijami, poslovno skupnostjo in strokovnjaki ustvarja pogoje za trajnostni razvoj.