ICT na TI (E93)

V času, ko digitalne tehnologije vse močneje oblikujejo način našega življenja, dela in komuniciranja z institucijami, postaja vprašanje digitalne transformacije države eno ključnih razvojnih vprašanj vsake sodobne družbe. Republika Hrvaška že več kot desetletje sistematično gradi svoj digitalni ekosistem, od prvih strateških dokumentov in velikih predstavitev o "digitalni Hrvaški" do današnjih konkretnih rešitev, ki jih državljani in podjetniki uporabljajo vsak dan. Sistemi, kot so e-Građani, center deljenih storitev, interoperabilni registri in digitalne platforme za poslovanje, so postali sestavni del delovanja javne uprave, čeprav pogosto ostajajo zunaj širšega fokusa javnosti. V novi oddaji ICT na Ti smo se z ministrom Damirjem Habijanom, ki vodi Ministrstvo za pravosodje, upravo in digitalno transformacijo, pogovarjali o tem, kje se Hrvaška danes nahaja na tej poti, kaj je bilo doseženo, kateri so največji izzivi in kakšni so načrti za prihodnost. Minister v pogovoru poudarja, da digitalne transformacije ne moremo več obravnavati kot stransko dejavnost ali tehnični projekt, temveč kot strateški resor znotraj vlade z jasno odgovornostjo za razvoj digitalnih storitev, infrastrukture, podatkovnih sistemov in novih tehnologij. Poseben poudarek je bil namenjen umetni inteligenci, ki danes predstavlja eno najdinamičnejših in najzahtevnejših področij digitalnega razvoja. Po besedah ministra Hrvaška aktivno pripravlja Nacionalni načrt za razvoj umetne inteligence, ki je zasnovan kot prilagodljiv dokument, usklajen s hitrostjo tehnoloških sprememb. Pri njegovi pripravi je sodelovalo veliko število strokovnjakov iz javnega sektorja, akademske skupnosti in gospodarstva, s ciljem zagotoviti ravnovesje med inovacijami, etičnimi načeli, varstvom podatkov in gospodarskim razvojem. V pogovoru je izpostavljen tudi pomen regulacije, zlasti v kontekstu evropske zakonodaje. Hrvaška kot članica Evropske unije sodeluje pri oblikovanju skupnih pravil, hkrati pa opozarja na nevarnost pretirane regulacije, ki bi lahko upočasnila raziskave in razvoj. Ključno sporočilo je potreba po ravnovesju: zaščititi državljane in njihove podatke, a ne zadušiti inovacijskega potenciala. Velika pozornost je posvečena tudi podatkovni infrastrukturi in digitalni suverenosti. Minister poudarja, da podatki postajajo temeljna strateška lastnina države, nacionalni podatkovni centri in državni oblak pa predstavljajo temelj varnega in neodvisnega digitalnega sistema. V tem kontekstu digitalna suverenost postaja enako pomembna kot tradicionalni simboli državnosti. Ena ključnih tem je bila tudi učinkovitost digitalnih javnih storitev. Hrvaška se po evropskih kazalnikih uvršča nad povprečje na področju širokopasovne infrastrukture, pokritosti s 5G in interoperabilnosti sistemov. Posebej izstopa načelo "samo enkrat", po katerem državljanom in podjetnikom ne bi bilo treba večkrat predložiti istih dokumentov različnim institucijam. Prav ta interoperabilnost omogoča hitrejše, enostavnejše in cenejše upravne postopke. Sistem e-Građani danes združuje več kot dva milijona uporabnikov in več kot 120 digitalnih storitev, minister pa napoveduje nov korak proti tako imenovanim "življenjskim situacijam". Cilj je državljanom omogočiti, da na enem mestu s pomočjo virtualnega asistenta rešijo kompleksne postopke, kot so nakup nepremičnine, prijava prebivališča ali registracija vozila, brez pohajanja med institucijami in okenci. Neizogibna tema je bila tudi kibernetska varnost. V digitalni dobi zaščita sistemov in podatkov postaja vprašanje nacionalne varnosti. Minister opozarja, da se prihodnji spopadi vse pogosteje odvijajo v virtualnem prostoru prek napadov na informacijske sisteme in infrastrukturo. Hrvaška si s projekti nacionalnega kibernetskega ščita in vlaganji v varnostne sisteme prizadeva biti korak pred grožnjami, ob vzporednem krepljenju zavesti in izobraževanju državljanov. Minister se je dotaknil tudi pravnega okvira, zlasti v kontekstu kazenske odgovornosti, povezane z umetno inteligenco. Uvedba novih kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo sistemov umetne inteligence, kaže na prizadevanje države, da se pravočasno odzove na tehnološke spremembe, a hkrati ne odvrača od razvoja in inovacij. Ključno vlogo v tem procesu ima izobraževanje sodnikov, izvedencev in pravosodnih delavcev.