Kultura-umetnost / Umetnost
Okoli leta 1560 sta brata Barbaro, člana ene najpomembnejših beneških družin, v Maserju arhitekta Andreo Palladia prosila, naj jima zgradi podeželsko hišo, slikarja Paola Veroneseja pa, naj okrasi stene. Andrea Palladio, nekdanji kamnosek, je postal najljubši arhitekt beneške aristokracije in izumil novo vrsto podeželske rezidence, pol palače, pol kmetije, znane kot vila. Palladijeva vila je revolucija. Arhitektura mora prvič upoštevati tudi bivanje in vsakodnevno uporabo ter poskušati združiti lepoto z uporabnostjo, kar pomeni nove arhitekturne ambicije in novo pojmovanje lepote. Približno trideset teh prestižnih hiš je bilo zgrajenih v Benečiji med letoma 1550 in 1580, Andrea Palladio pa definira osnovo za vso moderno in geometrijsko zahodno arhitekturo. Veronesejeve freske krasijo vilo Barbaro.
Nina Osenar pred novim projektom: Tako vesela sem, da spet delam
Kultna dunajska kavarna bo iz ponudbe črtala kravje mleko
Je Eva Boto s tem razkrila, da je samska? #video
Nad dopustno čakalno dobo čaka več kot 80 tisoč pacientov
To je trend, ki ga morate okusiti
Izbranka Blaža Švaba sprejela službo vremenarke na Planet TV
Odprta kuhna je v Ljubljani ostala brez prizorišča
DEEJAYTIME predstavlja: Reunion vol.1TSmedia, medijske vsebine in storitve, d.o.o.,
Cigaletova 15, 1000 Ljubljana,
T: +386 1 473 00 10
© TSmedia, medijske vsebine in storitve, d. o. o.
Vse pravice pridržane 1997-2024.
