NLP-ji: Raziskovanje neznanega (S1 E5)

Oddaja "NLP-ji: Raziskovanje neznanega" izziva občinstvo, naj ohrani odprt um glede tematike, ki je v znanstvenem polju dolgo veljala za tabu. Serija prikazuje kako so ZDA in druge države desetletja preiskovale NLP-je, vendar šele sedaj razkrivajo podrobnosti. Dokumentarec sledi bogati zgodovini opazovanj NLP-jev v Ameriki vse od obdbja 1940 do danes, in vključuje mnogo arhivskih dokumentov, fotografij, posnetkov, pričevanj očividcev ter intervjujev z eksperti. Serija "NLP-ji: Raziskovanje neznanega" podaja več podrobnosti o začetku projekta »Blue Book« katerega cilj je bil proučiti naraščajoč problem NLP-jev v ZDA, ter razloge, zakaj je bil zaključen. Serija spremlja pristop oblasti pri obravnavanju te tematike v preteklih desetletjih in osvetljuje način, kako je bil problem pred nekaj leti predstavljen kongresu. Dokumentarec prav tako prikazuje aktivno vlogo državljanov, ki se odločijo spregovoriti o NLP-jih kljub temu, da so izpostavljeni stigmi. Ob premieri nove serije je National Geographic sprožil raziskavo o lokalnem poznavanju NLP-jev (Družbena raziskava o mnenjih in dojemanju pojava NLP-jev v Sloveniji*). Raziskava kaže, da 48% Slovencev verjame, da NLP-ji obstajajo, medtem, ko 37% anketirancev ne verjame v njihov obstoj. Po raziskavi moški (55%) nekoliko bolj verjamejo v NLP-je, v primerjavi z ženskami (41%). Starejši ljudje so prav tako bolj nagnjeni k »veri« v obstoj NLP-jev. 5% Slovencev priznava, da so videli NLP ali imeli stik z izvenzemeljskimi bitji. Višji odstotek pričevanj (8%) opazimo med ljudmi starimi od 40 do 49 let. Po mnenju 54% anketirancev obstajajo dokazi o obstoju izvenzemeljske civilizacije, 33% se s tem ne strinja, 13% anketirancev ostaja neopredeljenih. In kako Slovenci razumemo NLP-je? Pomembno vprašanje v raziskavi je bilo: Ali menite, da bi stik z NLP-jem lahko pomenil nevarnost ali korist za človeštvo? Tretjina ljudi (32%) meni, da bi stik z NLP-ji lahko predstavljal koristi, hkrati pa nevarnost; 16% vprašanih pravi, da bi bil stik bolj koristen kot nevaren; medtem ko jih 12% trdi nasprotno. Zanimivo je, da moški in starejši udeleženci raziskave bolj podpirajo mnenje, da bi človeštvo imelo več koristi, medtem ko med mlajšimi anketiranci, starimi od 18 do 29 let, več ljudi meni, da predstavlja več nevarnosti (19%) v primerjavi s koristmi (12%). Ob koncu so anketirani odgovarjali na vprašanje kakšno politiko glede NLP-jev menijo, da bi morala imeti vlada. Večina (65%) meni, da bi morala vlada zbirati in razkrivati informacije o NLP-jih. 13% anketirancev je odgovorilo, da bi vlada morala zbirati informacije o NLP-jih, vendar jih ne razkrivati, pri čemer opažamo, da mladi, stari od 18 do 39 let, to stališče podpirajo v večji meri. Le 5% anketirancev meni, da vlada ne bi smela zbirati podatkov o NLP-jih.