Prispodoba

Gledališki režiser se bori z delom in ženskami v svojem življenju, ko v okviru nove predstave v skladišču ustvarja repliko New Yorka.

Direktor gledališča Caden Cotard (Philip Seymour Hoffman) pripravlja novo igro. Njegovo življenje v predmestju med ostarelimi malomeščani je dolgočasno in brezciljno. Žena Adele (Catherine Keener) ga je zapustila, da bi uresničila svoje sanje o slikarstvu v Berlinu in v Evropo je vzela tudi njuno mlado hčer Olive (Sadie Goldstein). Njegova psihoterapevtka Madeleine Gravis (Hope Davis) se bolj posveča promociji svoje knjige, kot pa njegovim travmam. Nova ljubezenska zveza s čedno Hazel (Samantha Morton) se je nenadoma končala, skrivnostni zdravstveni sindrom pa sistematično načenja njegove telesne funkcije, drugo za drugo. Zaskrbljen nad minljivostjo življenja se odpravi od doma. V nekem skladišču v New Yorku zbere gledališko igralsko skupino, ki naj bi sodelovala pri novi, neizprosno iskreni igri. Režiser si je zamislil čaščenje vsakdanjosti in prikaz bivanja v skonstruirani eksistenci, ki naj se posmehuje mestu zunaj. Medtem ko mesto znotraj skladišča raste, se Cadenovo življenje znova znajde v nemirnih vodah. Nekje v Berlinu njegova hči odrašča pod vprašljivim vplivom Adeline prijateljice Marie (Jennifer Jason Leigh). Zaradi njene navezanosti na obe, Adele in Hazel, se nepričakovano konča tudi njegov novi zakon z igralko Claire (Michelle Williams). Sammy (Tom Noonan) in Tammy (Emily Watson), igralca, ki naj bi upodobila Cadena ter Hazel, precej otežita pravemu Cadenu, da bi obnovil svoj odnos z resnično Hazel. Prepletenost resničnih in gledaliških odnosov zamegli mejo med pravim svetom in gledališko igro ter čedalje bolj propadajočim Cadenovim občutkom za resničnost. Leta tečejo in Caden se vse bolj posveča svoji gledališki mojstrovini. Ko žene odnose svojih likov čez vse meje, tako osebno kot tudi poklicno, pride do režijske spremembe v obliki Millicent Weems (Dianne Wiest), priznane gledališke igralke, ki bi lahko Cadenu prinesla nekaj olajšanja.