Als das Christentum nach Österreich kam

Domneva se, da so bili preprosti rimski vojaki prvi kristjani na območju današnje Avstrije.

Na današnjem avstrijskem ozemlju so bile že zelo zgodaj ustanovljene prve krščanske skupnosti. Sledi so dokazljive že za 2. in 3. stoletje. Kako je krščanstvo tako zgodaj prišlo v Avstrijo? In katere religije so se prakticirale pred tem? Številne krščanske zgradbe in pisani verski običaji še danes zaznamujejo avstrijsko pokrajino in njeno identiteto. Toda kako je do tega prišlo? Pokristjanjevanje Avstrije se začne že v poznorimski antiki. Kljub vsem odporom rimskega centralnega državnega aparata je krščanstvo že od 3. stoletja po Kristusu pridobivalo privržence med prebivalci alpskega območja ob Donavi in se po legalizaciji leta 313 uveljavilo kot večinska religija. Z ustanavljanjem škofij in samostanov od zgodnjega srednjega veka naprej so Franki in Bavarci – z osvajalnimi pohodi in misijonarskim delovanjem – še naprej pospeševali proces pokristjanjevanja. Novi samostani so bili tudi za Babenberžane in njihove privržence od druge polovice 10. stoletja najpomembnejše sredstvo za poselitev sprva redko naseljenega območja in za utrditev njihove politične oblasti. Prav ta razvoj je prispeval k temu, da je prostorska struktura Avstrije – s krščanskimi zgradbami in znamenji – oblikovana tako, kot jo poznamo še danes. Vendar razvoj ni bil linearen. Več kot tisoč let so obstajala obdobja umika in porazov. Občasno so bili kristjani iz določenih območij in regij celo popolnoma izrinjeni. Prizorišča filma so zgodnje cerkve iz rimskega obdobja v Lorchu pri Ennsu in na Georgenbergu pri Kuchlu ter izkopavanja na Koroškem, ki osvetljujejo čas preseljevanja narodov in zgodnji srednji vek. Prikazani so tudi Salzburg – nekdanja žariščna točka zgodnjesrednjeveške misije – in nazadnje Klosterneuburg kot središče babenberške oblasti. Intervjuji s cerkvenim zgodovinarjem Thomasom Prüglom, zgodovinarko Christino Lutter, arheologi in izkopavalci Reinhardom Harreitherjem, Kurtom Karpfom in Franzem Glaserjem ter nadopatom iz St. Petra v Salzburgu, Korbinianom Birnbacherjem, osvetljujejo razburljivo obdobje zgodovine naše dežele.