Belomodre zgodbe (E17)

Kaj imata skupnega izmučeni vodja dogodkov v hotelu in majhen tat s prevaro? Ne veliko, bi si mislili, razen morda tega, da se oba soočata s problemom, ki se sprva zdi nerešljiv. Toda tu se vzporednice že končajo. Kajti medtem ko si je tat s prevaro, Gustav Mahlberg, svoje težave tako rekoč prostovoljno nakopal, grozi vodji dogodkov, Bernhardu Winklerju, da ga bo direktor hotela namesto novoletnih petard odpustil, če ne bo rešil zastavljene naloge. Namreč, mora priskrbeti prijetno moško družbo za večer ob prehodu v novo leto eni prav tako lepi kot premožni stalni gostji. Toda dama, kot kaže, ni za moške. Vsaj ne za tiste, ki ji jih je namenil Winkler. Gustav Mahlberg se znajde v stiski, ker se kot lažni svat vtihotapi na poroke popolnih neznancev, da bi tam kradel z mize z darili mladoporočencev. Bogatejši od tega ne bo, prav tako ne od svojega poklica urarja. Ravno takrat, ko enkrat resnično ujame dragocen paketek, ga spet preplavijo občutki, za katere je mislil, da jih že dolgo ne pozna več: Gustav ima skrupule. In teh se lahko znebi le, če se znebi tudi svojega plena.