Eko: posebna oddaja: Putinova flota: rusko vohunjenje v Baltskem morju

Skrita na dnu morja je Evropa ranljiva. Tam ležijo sodobni plinovodi, električni vodi in podatkovni kabli.

Če živite v Avstriji, je verjetnost velika, da že desetletja uživate gensko spremenjeno hrano – tudi če je označena kot "ekološka" ali "brez genske tehnologije". To omogoča izjema Evropske unije za staro obliko genske tehnologije, ki jo uporabljamo že skoraj 100 let. O tem pa nihče ne govori rad, saj sta ti dve oznaki v nemško govorečem prostoru že dolgo postali milijardni posel. Zdaj se v EU razpravlja o še eni izjemi glede te obveznosti označevanja: tako imenovane genske škarje CRISPR/Cas naj bi po načrtih Evropske komisije prav tako ostale brez obveznosti označevanja, kar bi lahko ogrozilo podobo "Avstrije brez genske tehnologije". V Seibersdorfu pri Dunaju se DNK semen temeljito spremeni z radioaktivnim obsevanjem ali kemično obdelavo. Metoda, ki jo je Sodišče Evropske unije uradno opredelilo kot "gensko tehnologijo", hkrati pa jo je izvzelo iz obveznosti označevanja gensko spremenjene hrane. Po eni strani zato, ker ta stara oblika genske tehnologije že desetletja ne predstavlja nevarnosti, po drugi strani pa zato, ker danes ni več mogoče ugotoviti, v katerih rastlinah in izdelkih je ta genska tehnologija prisotna. Tudi v tistih, ki se zelo uspešno tržijo kot "ekološki" in "brez genske tehnologije". Nova metoda žlahtnjenja CRISPR/Cas – "genske škarje" – je veliko manjši poseg v dednino kot mutacijsko žlahtnjenje. Rastlin, ki iz nje izhajajo, ni mogoče ločiti od naravno žlahtnjenih vrst. Kljub temu predlog Evropske komisije, da bi to novo obliko žlahtnjenja rastlin oprostili strogih pravil za gensko tehnologijo v Evropi, povzroča strah med ekološkimi kmeti, žlahtnitelji semen in nevladnimi organizacijami, kot je Greenpeace, ki v razpravi ne odlašajo niti s slikami neobvladljive biološke nevarnosti. Je strah pred gensko tehnologijo v Avstriji zasenčil pogled na znanstvena dejstva?