Za božjo voljo (S13 E5)

Helga Preichert je zelo zaskrbljena za svojega sina Jonasa in prosi sestro Hanno za pomoč. Fant je po tragični nesreči priklenjen na invalidski voziček in se noče sprijazniti s svojo usodo. Pogreza se v samopomilovanje in njegova mati se boji, da bi si lahko kaj naredil. Hanna res sreča fanta, ki od življenja ne pričakuje več ničesar in je tudi do nje odklonilen. Sprva je Hanna precej brez idej, a nato se v samostanu pojavi redar Meier s Timom, krščencem svoje žene. Fant je sicer zelo prebrisan, a hkrati ga odlikuje posebna življenjska radost. Hanna dobi idejo: Timova preprosta naravnanost do življenja bi lahko Jonasa rešila iz letargije. Tim je skeptičen in tudi volje nima, a nima druge izbire. Ker si rad "izposoja" avto župana Wöllerja za svoje vožnje in ima zaradi tega še pogojno kazen, mora sprejeti priložnost, ki mu jo ponuja Hanna. Wöller bi ga namreč najraje takoj videl za zapahi. Hermann Huber vedno znova prejema anonimna grozilna pisma in nima pojma, kdo bi bil pošiljatelj. Število tistih, ki bi imeli razlog, da mu grozijo, se zdi preveliko. Huber je prestrašen in išče zatočišče v hiši svojega prijatelja Wöllerja. Ta ni ravno navdušen, še posebej, ker pri njem trenutno vlada popoln kaos. Odkar je njegova gospodinja odšla, se župan bori z vsakdanjimi opravili, ki jih prinaša gospodinjstvo. Da pa Huber zdaj s predpasnikom in sesalcem divja po njegovi hiši, mu je tudi težko prenašati. V materni hiši v Münchnu Wöller predstojnici ponudi ponudbo. Želi kupiti samostan, po izjemno nizki ceni, in upa, da bo njegovo ponudbo sprejela že iz volilno-taktičnih razlogov. V samostanu Kaltenthal Wöllerjev načrt že prehaja v naslednjo fazo. Tam prispejo trije menihi, ki se želijo umakniti v klavzuro in se navdihniti s seminarji, ki jih ponujajo sestre. Da so v resnici prišli preverit, ali bi območje lahko služilo kot samostanska pivovarna, sestre ne slutijo. Obisk moških dobi tudi sestra Hildegard v materni hiši. Inšpektor Schöngruber ji želi pokazati kraj zločina, saj ga njegov trenutni primer zelo spominja na umor, ki ga je Hildegard opisala v enem svojih romanov. Hildegard se ji zdi to razburljivo, a kako napeta bo ta dogodivščina v resnici, si niti v najbolj divji domišljiji ne bi mogla predstavljati.