Preteklost in sedanjost: Velika vojna, odiseja zapornikov

Paolo Mieli in trije mladi študenti zgodovine govorijo o preteklosti z zgodovinarji in univerzitetnimi profesorji.

Šeststo tisoč italijanskih vojakov je bilo ujetih med prvo svetovno vojno in odpeljanih v taborišča za vojne ujetnike v Avstriji in Nemčiji. Skoraj tristo tisoč po porazu pri Kobaridu. Razmere v ujetništvu so bile izjemno težke, do te mere, da jih je sto tisoč umrlo zaradi bolezni, lakote in pomanjkanja. Tragedija, ki jo pripovedujeta profesor Alessandro Barbero in Paolo Mieli v tej epizodi oddaje "Preteklost in sedanjost". Avstrija in Nemčija, stisnjeni v primežu pomorske blokade, ki so jo uvedle države Antante, nista mogli nahraniti svojih državljanov in vojakov, še manj pa stotisočev ujetnikov, ki so preplavljali njuna taborišča. Zato sta sovražnika prosili, naj poskrbi za njihovo preživetje z dobavo hrane. Francija in Anglija sta se strinjali, Italija ne. Italijanska vlada in vrhovno poveljstvo vojske, predvsem general Cadorna, so bili namreč prepričani, da so mnogi italijanski vojaki dezertirali ali se predali sovražniku brez boja, zlasti pri Kobaridu. Odločitev, da ne pošljejo pomoči, je tako služila kaznovanju ujetnikov, seveda, pa tudi odvračanju vojakov, ki so bili še v vojni, od enakega ravnanja. Za ujetnike, ki so preživeli in se vrnili domov, je bila vrnitev težka. V mnogih primerih so jih sprejeli kot izdajalce.