Sapiens: En planet: Zadnji gozd

Program postavlja vprašanja o človeku, naravi, vesolju, zemlji in prihodnosti Sapiensov ter išče odgovore z natančnimi raziskavami na terenu.

Nahajamo se na delu plaže, ki leži nasproti Oaze Palo Laziale, območja s 60 hektarji, ki je še vedno zaščiteno in predstavlja enega zadnjih ostankov velike obalne gozdne površine, ki je preživela betonizacijo sedemdesetih in osemdesetih let. Gre za območje, ki občuti tudi posledice podnebnih sprememb, suše in erozije. Nevarnost je že prisotna, saj je med vročim poletjem leta 2003 uničenih 40 % odraslih dreves, medtem ko je leta 2015 izginilo 80 % prvotne gozdne pokritosti. Prav izginjanje naravnih obalnih okolij, kot je Oaza Palo Laziale, še dodatno poslabšuje erozijo obale, saj naravna območja, kot so sipine, mangrove ali gozdovi, delujejo kot naravne pregrade proti delovanju morja. Zaradi krčenja gozdov je prišlo celo do propada cele civilizacije: majevske. V njihovih mestih je cvetela trgovina, danes vemo, da so imeli razvito pisavo in da so Maji postavili temeljna načela astronomije in matematike. Majem dolgujemo široko paleto kmetijskih pridelkov, med njimi koruzo. Pretirano izkoriščanje gozdov za gradnjo mest je pripeljalo do tega, da Maji niso mogli več računati na gozdove in njihove vire. Krčenje gozdov je povzročilo erozijo tal in suho zemljo, ki je ni bilo mogoče obdelovati. Proces, ki so ga Maji drago plačali. Kljub temu danes menimo, da so poleg krčenja gozdov k njihovemu izginotju prispevale tudi vse hujše suše in podnebne spremembe. Okoliščine, ki so ta narod izčrpale in ga naredile bolj ranljivega za špansko osvojitev. Izkušnja Majev, tako kot izkušnja krčenja gozdov na tirenski obali, nas uči, da so gozdovi pomembni za nas, Sapiensa, in za ekosisteme Zemlje nasploh. Varovanje gozdov in zaustavitev vzrokov podnebne krize sta nalogi, ki se jim ne moremo več izogniti.