Transplantacija, umiranje in smrt Franca Brocanija

"Trapianto napoveduje konec utopije, smrt samega undergrounda, hkrati pa je tudi najboljši prolog k Necropolisu, v katerem ne po naključju znova srečamo Vivo. To je film, ki potrjuje predajo štafete med dvema prijateljema, Schifanom in Brocanijem, ki ju povezujejo iste strasti in dejstvo, da film živita kot nujen in vitalističen izziv, na meji med sanjami in akcijo" (Bruno Di Marino). "Bil je bolj 'domač' film, film o prijatelju, o Francu Brocaniju, prijatelju, ki je želel in še vedno želi delati film in je na nek način vedno storil vse, da tega ne bi počel, perfekcionist v odnosu do medija, katerega namere se nikoli ne morejo ujemati z dvomi tistih, ki bi radi vložili denar, da bi se njegovi filmi lahko uresničili. Bil je poklon osebnosti leta '68, neangažiranemu cineastu, najbolj 'odtujenemu' od vseh, absolutnemu outsiderju, ki je film doživljal kot bolezen" (Mario Schifano). Brocani je nato Schifanu posvetil svoj zadnji film, Schifanosaurus Rex (2008)