Izobraževalno ogledalo: Urbanist mora biti arhitekt – Nikola Dobrovič

Redakcija za znanost in izobraževanje se je lotila reševanja in razlage številnih ugank, ki nam jih je postavilo življenje.

Z razstavo Pod zastavami modernih gibanj, odprto 24. maja, v Galeriji SANU, se začenja obeleževanje leta 2022 kot leta, posvečenega akademiku, univerzitetnemu profesorju, izjemnemu arhitektu in urbanistu, Nikoli Dobroviću. Temu obeleževanju se pridružuje tudi Izobraževalno-znanstveni program RTS z dokumentarnim filmom, poimenovanim po citatu prof. arh. Božidarja Milića Arhitekt ni nujno urbanist, vendar mora biti urbanist arhitekt. Nikola Dobrović se je rodil, šolal, delal in gradil v različnih državah, ki so spreminjale imena in meje. Najmlajši brat slikarja Petra Dobrovića se je rodil v Pečuhu. V Pragi je končal slovito Češko tehniško univerzo, eno vodilnih v Evropi. Njegove zgradbe stojijo v Pragi, Dubrovniku, Herceg Novem, Igalu. Edino Dobrovićevo delo v Srbiji je sklop zgrad Ministrstva za obrambo in Generalštaba Jugoslovanske vojske, zgrajen med letoma 1956 in 1963. Zgradbi sta bili med bombardiranjem Nata leta 1999 dvakrat zadeti, v noči med 29. in 30. aprilom, in sta se porušili. Dobrovićev Generalštab je od leta 2005 v Katalogu nepremičnih kulturnih dobrin na območju mesta Beograda. Ekipa dokumentarnega filma je posnela trenutno stanje vseh Dobrovićevih zgrad, zgrajenih med letoma 1931 in 1963, v Dubrovniku, na otoku Lopud, v Herceg Novem in Igalu. V oddaji bodo prvič objavljene fotografije ene zgradbe dvodelnega ansambla Generalštaba, posnete iz druge porušene zgradbe, neposredno po bombardiranju. Sodelujeta avtorja razstave prof. dr. Marta Vukotić Lazar in arh. Bojan Kovačević. O bogatem arhivskem gradivu, ki se trenutno digitalizira, govori akademik Aleksandar Kostić, upravnik AVA in Centra za digitalizacijo SANU. V tem dokumentarnem filmu je osvetljena tudi zanimiva, edinstvena, bujna osebnost Nikole Dobrovića, človeka globoke koncentracije in osredotočenosti, strasti, predanosti posameznim projektom, pa tudi viziji mesta kot celote. Dobrović je bil med sodobniki, pa tudi med naročniki, znan kot človek, ki je hodil pred svojim časom, ni delal popuščanj in kompromisov, je bil neomajen v svojih zamislih in znan tudi kot precej neprijeten za sodelovanje. O tem, kakšna oseba je bil, govori Vesna Pešić, sociologinja, sestrična Ivanke Dobrović, Nikoline žene. O spominih na svojega profesorja, pa tudi o njegovem delu, vlogi v Urbanističnem inštitutu, odnosu do mesta in njegovih prebivalcev, govorijo nekdanji Dobrovićevi študenti, danes ugledni strokovnjaki, ki so gradili Beograd, predavali študentom Fakultete za arhitekturo in so avtorji številnih knjig in študij: prof. arh. Aleksandar Stjepanović, arh. Živojin Bata Kara Pešić, arh. Dragoljub Bakić, arh. Đorđe Bobić. Sogovorniki omenjajo častno drznost Nikole Dobrovića, koren njegove neomajnosti, ki je včasih delovala kot drznost in predrznost, pa vidijo v izjemni izobrazbi, samozavesti v lastno znanje in spoštovanju poklicne etike.