Kvadratura kroga: Brsjaci pozabljeno srbsko pleme

V matematiki je največja uganka kvadratura kroga. V življenju je to človek.

Brsjaki so najstarejše in največje srbsko pleme v Severni Makedoniji, ki je živelo in še vedno živi na območju okoli Poreča, Kičeva, Železnika, Prilepa in Prespe. Brsjaki se prvič omenjajo v bizantinski zbirki "Čudež svetega Dimitrija", ki je bila napisana okoli leta 680. Bizantinski cesar Konstantin Porfirogenit je zapisal, da so Brsjaki že v 7. stoletju ustanovili mesto Srbica, oziroma Servija, ki še danes obstaja s tem imenom na severozahodu Grčije. Po svoji genetiki so Brsjaki najbolj podobni rodom z juga Srbije, nekateri med njimi pa imajo tudi haploskupino, značilno za pleme Drobnjakov. Toma Smiljanić v svoji doktorski disertaciji o Mijakih in Brsjakih, zagovarjani na Sorboni pred skoraj enim stoletjem, meni, da so Brsjaki srbsko pleme, pri čemer navaja etnično-zgodovinsko kontinuiteto, običaje in jezik Brsjakov. Nekoč so vsi Brsjaki obhajali družinske in vaške slave, danes pa se je to pri večini Brsjakov skoraj izgubilo. V predprejšnjem in prejšnjem stoletju so Brsjaki dali vrsto znanih vojvod, ki so se borili proti Turkom, Arnautom in Bolgarom. Leta 1880 so sprožili znameniti Brsjaški upor. Med temi brsjaškimi vojvodami so najbolj znani: Micko Krstić, Jovan Stojković Babunski, Gligor Sokolović, Vojin in Stefan Petrović, Risto Kojadinović itd.