Kvadratura kroga: Poti in zgodovina tobaka v Prilepu

V matematiki je največja uganka kvadratura kroga. V življenju je to človek.

Tobak je v Prilep prispel skupaj s Turki leta 1573. In od tedaj do danes se goji brez prekinitev. Do pred tremi desetletji so v Prilepu letno proizvedli okoli 30.000 ton tobaka, kar je predstavljalo tretjino celotne proizvodnje tobaka v Makedoniji. Danes tobak v Prilepu gojijo na površini 4.000 hektarov. Prilep ima svoje sorte orientalskega, drobnolistnega, aromatičnega tobaka, ki jih tobačne družbe z vsega sveta uporabljajo kot "sos", oziroma dodatek svojim cigaretam, v majhnih deležih, da bi izboljšale in obogatile aromo, torej vonj in okus svojih najdražjih cigaret. Za ustvarjanje novih sort tobaka v Prilepu je najbolj zaslužen dr. Rudolf Gornik, ki je pred stoletjem v tem mestu ustanovil Inštitut za tobak, ki deluje še danes. To je bil prvi znanstveni inštitut v Kraljevini Jugoslaviji. Gornik je s svojo ekipo izvajal prve genetske raziskave in križanja rastlin, da bi ustvaril nove sorte orientalskega, drobnolistnega tobaka. Poleg tega inštituta je dr. Rudolf Gornik po drugi svetovni vojni v Prilepu ustanovil tudi Višjo šolo za tobak, na kateri so se izobraževali kadri za tobačno industrijo po vsej Jugoslaviji. V sklopu tega inštituta je muzej tobaka, edini na Balkanu in eden od dveh v Evropi, z največjo zbirko predmetov, povezanih s predelavo in uživanjem tobaka. Do pred stoletjem je v Evropi le 5 odstotkov ljudi kadilo cigarete, vsi ostali pa so tobak šmrkali, ga žvečili ali kadili skozi pipo ali nargilo. Med 4200 eksponati, zbranimi s skoraj vseh kontinentov, se poleg pip, cigaretnih držal in nargil nahajajo tudi burmutnice in "kamiši", pa tudi tobakere, izdelane iz srebra, zlata, platine in diamantov, ki so pripadale številnim znanim osebnostim, od cesarjev in vojskovodij do vladarjev. Skoraj vsak od teh predmetov v muzeju tobaka v Prilepu ima svojo zgodovino in svojo zgodbo, nekaj od teh zgodb pa vam razkriva Branko Stanković v novi izdaji Kvadrature kroga.