TV Gledališče: Čarovnik

Predstava Narodnega gledališča iz Somborja - "Čarovnik", ki jo je po besedilu Fedora Šilija režiral Boris Liješević.

"Čarovnik" je nastal po sodobni drami Fedora Šilija, ki opisuje podrobnosti iz življenja in dela Thomasa Manna, prepletajoč biografska dejstva, fiktivne dogodke in like, pa tudi splošnejše pesniško-filozofske refleksije o književnosti ter o smislu človeškega obstoja. Scenski rokopis režiserja Borisa Liješevića določa skrajna zadržanost znakov, izjemno studiozen pristop pri delu z igralci, antirealizem in deziluzionizem, postdramski koncept likov, pa tudi časa in kraja dogajanja. Igralci prosto prehajajo iz enega v drug čas in kraj dogajanja, kot tudi iz enega lika v drugega, brez posebne najave ali očitnejše meje ločevanja. Vsi igralci, razen Saše Torlakovića, ki igra Thomasa Manna, predstavljajo več likov, pri čemer igro bazirajo na specifični vrsti studiozne pogojenosti. Takšen pristop je izzivalen, saj razbija linearnost in enoznačnost konvencionalno realističnega gledališkega predstavljanja, odpira neskončne prostore domišljije, pri tem pa ima pomen tudi na idejni ravni. Oblika predstave je nenavadno odprta do gledalcev, računajoč na njihovo konkretno in simbolično udeležbo v procesu ustvarjanja in razumevanja scenske igre. Ta postopek je posebej pomemben v delu, ki tematizira nacistično preganjanje pisateljev, ki so bili kritični do njihove ideologije. V ta prizor so vključene video projekcije dokumentarnih posnetkov sežiganja knjig neprimernih avtorjev iz časa nacizma. Sočasno s temi video sekvencami, v realnem dimu in vonju požara, igralci na odru dramatično izgovarjajo njihova imena, od Thomasa in Heinricha Manna, preko Franza Kafke in Georga Kaiserja, do Ernsta Blocha, Hermanna Brocha in mnogih drugih. Ta prizor problematizira večni problem vmešavanja politike v svobodo umetniškega ustvarjanja, oziroma vojno umetnosti in politike na fronti boja za svobodo.