TV Gledališče: Palilulski roman

Drama "Iza božjih leđa" Branislava Nušića zagotovo ni delo, podobno njegovim znanim bujnim komedijam provincialnega mentaliteta. To je socialna drama s tragičnimi dimenzijami, a tudi melodrama zapletenih ljubezni in strasti, ljubosumja in zločina. Kar zadeva mračno opisovanje življenja ljudi, ki se vlečejo po družbenem blatu, je Nušić blizu naturalističnim dramatikom iz devetnajstega stoletja, Gorkemu ali Hauptmannu. Liki so izobčenci, reveži, stisnjeni na beograjski periferiji, v palilulski žabokrečini, lačni in obupani, na porozni meji s propadom v zločin. Predstava "Palilulski roman", nastala po motivih te Nušićeve drame, v režiji Egona Savina, ki je tudi avtor adaptacije besedila, ima trdno strukturo in posebno, vpadljivo čustvenost. Zaradi scensko podrobno preučenih odnosov med glavnimi liki, strnjenega besedila drame, zapeljivega vzdušja, zmanjšane in privlačne postavitve scenskega prostora je "Palilulski roman" predstava, vredna pozornosti. Igralci so ustvarili like iz močnih ljubezenskih čustev na eni strani in krhke nemoči, da bi se izkopali iz bede, na drugi. Pripadajo nižjim družbenim slojem, zato njihov govor ni vzvišen, misli so jim najpogosteje zelo prizemljene, dialogi suhi, pogosto banalni. V zvezi s tem je treba posebej poudariti spretnost režiserja in igralcev, saj so z močjo fizične in psihološke igre uspeli na oder vznemirljivo prinesti čisto, jedrnato čustvo, uničujočo moč strasti, kot tudi izčrpanost zaradi gorja, v katerem so ujeti.