Ura anatomije

Saved By the 90s zavrti uro nazaj v čas dot-com mehurčka, strahu pred milenijskim hroščem in veliko odlične glasbe. To so klasične skladbe iz 1990-ih.

"Nagnjeni smo priznati dve ali tri velike spremembe v življenju - ki jih nikakor ne bi mogli ne opaziti - a vseeno nam je ljubše verjeti, da smo dosledna človeška bitja kot pa morska trava, ki jo nosijo valovi." To je citat iz nove zbirke esejev angleškega pisatelja Juliana Barnesa Spremeniti mnenje. Nova izdaja Časa anatomije ima istoimensko temo. Ko je pred štirimi stoletji René Descartes izrekel znameniti stavek "Mislim, torej sem", je mišljenju dal ontološki status. Prav tako je mišljenje postalo del identitete, pa tudi integritete celotne človeške osebnosti. O mišljenju ni mogoče govoriti brez uvida v teorijo spoznanja, ki je dobila zagon v 18. stoletju in še danes intrigira. Ključna vprašanja, kako vemo to, kar vemo, kateri in kakšni so viri spoznanja, ali je spoznanje mogoče brez izkušnje, ali obstaja neodvisno od izkušnje a priori spoznanje, kaj vpliva na našo spoznajo in, najpomembneje, ali spreminjamo mnenje, so enako pomembna nekdaj in danes. Zadnje vprašanje, ali spreminjamo mnenje in ali ter kako je to povezano z integriteto celotne osebnosti, je danes posebej aktualno. O tem se pogovarjata pisatelj Slavoljub Stankovič in antropolog Ivan Djordjevič.