Kultura Srbov v Hrvaški: Kordun

Serija posvečena ustvarjalnosti Srbov na Hrvaškem. Srbi že stoletja živijo na območju Hrvaške in njihova kulturna dediščina je velika.

Kordun, beseda, ki je najverjetneje francoskega izvora, pomeni: vrvico, niz, red in se nanaša na niz utrdb in vojakov na meji. Ker so bili na meji srbski krajišniki, so jih poimenovali Kordunaši, oziroma graničarji. Avstrijski cesar jih že od 17. stoletja poziva, naj branijo krščanstvo in zahodni svet pred Turki in islamizacijo. Zato dobivajo privilegije, a imajo tudi obveznost vojskovanja. Od tod tudi verzi: "Oj, Krajina, krvava haljina! Krvav bodi, kdor te je ustvaril. Oj, cesar vlada, graničar žalostuje. Z njim žalost in puška prijateljujeta. Nikoli ne ve, kaj mu usoda pripravlja; ko pade, nima niti groba. Niti ima groba niti imena. Tuja je zemlja ogromna." V 17., 18. in 19. stoletju so Kordunaši vodili okoli petdeset velikih oboroženih spopadov za Habsburžane in umirali za njihove generale. V prvi svetovni vojni se množično kot prostovoljci priključijo srbski vojski. Trpljenju ni bilo konca – v drugi svetovni vojni je smrtno nastradal vsak tretji prebivalec Korduna. Od tod tudi verzi: "na Kordunu grob do groba, mati išče svojega sina". Kordun je kljubovalen tudi po zadnji vojni in Oluji, ko je bila večina srbskega prebivalstva izgnana. Bakićev spomenik še vedno ponosno stoji na Petrovi gori nad partizansko bolnišnico. Kordun je dal velikega dobrotnika Vladimirja Matijevića, ustanovitelja "Srbskega gospodarskega društva Privrednik", ki je izšolalo in v rokodelske poklice poslalo desetine tisočev srbskih otrok; velikega reformatorja jezika – človeka, od katerega je Vuk Stefanović Karadžić, ki se je zdravil v toplicah Topusko, prevzel jezikovno pravilo ena črka – en glas – Savu Mrkalja; leksikografa Milana Vujaklijo; prota Nikolo Begovića – duhovnega učitelja Nikole Tesle, ki je močno vplival tudi na Vladimirja Matijevića; vladiko in pesnika Lukijana Mušickega, pokopanega v samostanu Donji Budački; Ćanico Opačića, zbiralca ljudske dediščine, in mnoge druge. O Kordunu se pogovarjamo z vladiko Gerasimom, gornjekarlovaškim episkopom, zgodovinarjem Čedomirjem Višnjićem, Senko Crevar, predsednico pododbora Prosvjete iz Gvozda, Miletom Bosnićem, Nikolom Lunićem – predsednikom današnjega sklada "Privrednik" v Zagrebu – in mnogimi drugimi.