Kultura Srbov v Hrvaški (E13)

Zgodbo o tej edinstveni teritorialni enoti začenjamo iz Vukovarja, skozi katerega center teče rečica Vuka, ki dejansko deli Srem od Slavonije. Prvi Srbi prihajajo na ta območja po avstrijsko-turških vojnah in podpisu Karlovškega miru leta 1699. Rodovitna zemlja, veliki reki Drava in Donava so bili pomembni za razvoj mesta, kot je to slutil tudi veliki Patriarh Arsenij Čarnojević. Vzpon meščanskega razreda, še posebej v drugi polovici 18. stoletja, se kaže skozi naročniške sezname srbskih knjig takratnih Vukovarčanov, med katerimi je bil tudi Trifun Gavrilović, oče Jovana Gavrilovića, kasnejšega srbskega namestnika v času mladoletnega kneza Milana Obrenovića. Ob stoletnici njegovega rojstva je bil v Beogradu ustanovljen Pedagoški muzej, saj je Jovan Gavrilović vse svoje premoženje zapustil družinam preminulih učiteljev in njihovim sirotam. Iz ugledne vukovarske družine Mihajović je bila Ruža Mihajlović, mati Branka Radičevića. Justin Mihajović, iz iste družine, je bil velik prijatelj in mecen Vuka Stefanovića Karadžića. Najbogatejša družina v Vukovarju so bili Paunovići, začetnika rodu Alekse Paunovića, ki je zgradil najlepše stavbe v tem mestu – nekdanji Grand Hotel in družinski mavzolej. V Vukovarju se je rodil kaligraf, bakrorezec in pesnik Zaharije Orfelin, o čigar življenju in velikem delu nam pripoveduje zgodovinar Borivoj Čalić. Obiskali smo obe vukovarski parohiji, ena je pri cerkvi Prepodobne matere Paraskeve na Dobri vodi, pod katero se nahaja cerkev zdravilne vode, pred njo pa poteka pomembna prireditev "Brankovi dnevi v Vukovarju". Druga je cerkev posvečena svetemu Očetu Nikolaju, ki je bil v zadnji vojni žal tudi miniran. Na dvorišču poleg cerkve se nahaja tudi Srbski dom, posvečen leta 1905, v katerem so svoje mesto našle vse druge srbske in kulturne organizacije – "Kud Sloga", Vukovarsko Srbsko pevsko društvo "Javor", združenje "Privrednik" in mnoge druge. V bližnjem "Borovu" se je nekoč nahajala znana tovarna obutve "Bata", o njenem direktorju, vizionarju, velikem humanistu in kasnejšemu komisarju za begunce v Nedićevi vladi – Tomi Maksimoviću, nam je govoril pisatelj in novinar Slavko Bubalo. V Vinkovcih, na reki Bosut, se je leta 1896 rodil in bil krščen Sava Šumanović. Prvi del te sage zaključujemo s sedežem eparhije osiješko-poljske in baranjske ter letno rezidenco srbskih patriarhov, kjer se nahaja tudi največja pravoslavna cerkev na Hrvaškem, cerkev sv. Dimitrija. V tej epizodi govorijo tudi Vladika osiješko-poljski in baranjski gospod Heruvim, profesor Nebojša Vidović, pisatelj Đorđe Nešić in drugi.