Kvadratura kroga: Kupres, oteta zemlja

V matematiki je največja uganka kvadratura kroga. V življenju je to človek.

Zapuščene vasi, porušene hiše, zaprte šole, zaklenjene cerkve – to je današnja podoba Kupresa, kjer so bili Srbi do zadnje vojne v Bosni in Hercegovini večinsko prebivalstvo. Od predvojnih 51 odstotkov Srbov v mestu Kupres, ki je v povojni razdelitvi pripadel Federaciji, danes živi manj kot en odstotek Srbov. Na Kupreški planoti v vaseh Malovan, Ravni, Vukovsko itd. živi okoli 300 Srbov povratnikov. Še toliko jih je v srbskem Kupresu, občini, ki je pripadla Republiki Srbski. Eni in drugi večinoma živijo od živinoreje, od katere se je na Kupresu živelo stoletja. Do zadnje vojne je bilo na Kupreški planoti okoli 20.000 ovac in okoli 10.000 glav goveda. Zdaj je to število bistveno manjše. Skoraj 40 odstotkov hiš, ki so bile v vojni požgane ali porušene, so Srbi obnovili, vendar v njih ne živijo, temveč le prebivajo poleti. Nekdo je že davno rekel: Kupres bo pogrešal Srbe, vendar Srbov nikjer ne bo. Kupres bo pogrešal tudi Hrvate, saj jih je tudi njih vse manj na Kupreški planoti. V zadnjih dveh desetletjih so mnogi od njih zapustili te kraje. Pred kratkim so nekateri Hrvati naslovili poziv na Srbe s Kupresa, razkropljene po svetu, naj se vrnejo na Kupres, v strahu, da se bodo v njihove kraje priselili nekateri novi, tretji prebivalci, ki nikoli niso živeli na teh območjih.