Kvadratura kroga: Stradanje dečanskega meniha Gavrila

V matematiki je največja uganka kvadratura kroga. V življenju je to človek.

Tako je menaha Gavrila v svoji knjigi Rdeča kuga opisal zgodovinar in književnik Antonije Đurić, ki je bil Gavrilov sojetnik v zaporu v Sremski Mitrovici. Gavrilo se je rodil leta 1920 v Mostarju, v bogati trgovski in vinarski družini Kovačina. Po končanem šolanju v Mostarju in Sarajevu se Gavrilo leta 1939 odloči, da se posveti meništvu v samostanu Visoki Dečani, kjer konča triletno meniško šolo. Ko je NDH leta 1941 vzpostavila oblast v Mostarju, je del Gavrilove družine pobegnil v Beograd, del pa je padel pod ustaško roko v Mostarju. Gavrilo je celotno drugo svetovno vojno preživel v samostanu Dečani in zahvaljujoč njegovemu znanju italijanskega jezika samostan ni bil uničen, saj je bila ta svetinja, kot tudi celotna Metohija, v italijanski okupacijski coni. Po drugi svetovni vojni so nove oblasti aretirale del dečanskih menihov, del izgnale, samostanu pa odvzele okoli 700 hektarjev zemlje, vinogradov in gozdov. Od številnega bratstva so v Dečanih ostali le štirje menihi. Med njimi tudi Gavrilo. Zelo hitro so tudi njega aretirali pod obtožbo, da je med vojno polnil akumulatorje za radijsko postajo v vasi Ločani, ki naj bi vzdrževala zvezo s štabom Draže Mihailovića. Divizijsko vojaško sodišče v Prištini je zato Gavrila obsodilo na 10 let zapora in ga poslalo na prestajanje kazni v Sremsko Mitrovico. Po štirih letih, preživetih v zaporu, Gavrilo umre v svojem 29. letu. Umrl je z ikono na prsih, kot v svojih spominih pričuje Antonije Đurić. Pokopan je bil na zaporniškem pokopališču v Laćarku. Njegova družina ni mogla dobiti posmrtnih ostankov, saj so takratna pravila zapora določala, da se truplo pokojnika ne more izročiti, dokler ne poteče zaporna kazen. Gavrilo je bil pokopan na zaporniškem pokopališču pri Laćarku, brez kakršnegakoli obeležja. Njegova mati je večkrat pisala upravi zapora v Sremski Mitrovici in prosila za Gavrilovo mrliški list, da bi lahko uredila premoženjsko-pravne odnose in povrnila premoženje, ki jim ga je med vojno odvzela NDH. Dobila ga je šele v petem poskusu. Takrat je bilo že prepozno, saj so nove, povojne oblasti skoraj vse premoženje družine Kovačina spremenile v družbeno lastnino.