Oko: Zadar in srbski slikarji - najkreativnejša študentska pobuna

Najnovejše politične, zunanje-politične, gospodarske in družbene teme. Najzanimivejše zgodbe o kulturi, najatraktivnejši reportažni prispevki.

Ali ste vedeli, da je obstajala možnost, da bi bil Zadar glavno mesto socialistične Jugoslavije? Porušen, zavzet s strani Italije, z velikim zaledjem in možnostjo širjenja. Skratka, le dve leti po vojni so se v takšno mesto, v boj za svobodo, podali mladi srbski slikarji, ki jih je motilo enoumje v umetnosti. Denar za pot so zaslužili s prodajo portretov Broza, Stalina, Lenina, Marxa in Engelsa, platna so ukradli z Akademije in odšli na Jadran. O zadarski slikarski skupini, prvem umetniškem uporu v Brozovi Jugoslaviji, govori prispevek Oko magazina. Druga Jugoslavija je z zmago v drugi svetovni vojni poleg Zadra in Reke dobila tudi vso Istro, v drugi polovici štiridesetih pa se je sanjalo tudi o največjem mestu v tistem delu Sredozemlja – Trstu. "Trst je naš", "Cona A, cona B – obe bosta naši", so bili nekateri od sloganov, izrečenih na jugoslovanski strani tržaške krize. Kriza je uradno trajala do leta 1954, formalno pa vse do leta 1975, ko je bila končno zaključena razmejitev med Jugoslavijo in Italijo. O tem, zakaj Trsta ne damo in kaj Trst po vsem tem pomeni Srbom, je za Oko magazin govoril italijanski zgodovinar Federico Tenko Montini.