Jezik in identiteta (E3)

"Kje je ljudem rodni kraj?" Odgovor na to vprašanje je Isidora Sekulić našla v jeziku. Brez jezika, je zapisala, ni niti korenin niti identitete. Kje smo ukorenjeni in kakšna je narava vezi med, na eni strani, jezikom, na drugi pa posameznikom in skupnostjo, kulturo in tradicijo, preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo? Razmišljanje o teh vprašanjih nas je pripeljalo do tistih, za katere zanesljivo vemo, da so svoj življenjski poklic posvetili prav fenomenom jezika in identitete. "Um je jezik, logos," je pisal nemški filozof Johann Georg Hamann, "to je tista kost, polna mozga, ki jo glodam in jo bom glodal do smrti. Zame so te globine še vedno mračne; še čakam, da pride apokaliptični angel s ključem za ta prepad." Isti filozof je pisal, da je poezija materni jezik človeštva. Tako ima tudi vsak narod sebi lastni izraz in svojo materno melodijo, o kateri piše Momčilo Nastasijević, ko pravi: "Nemo je Bog v svetu rastlin in živali; skozi človeka jeclja; skozi umetnika spregovori, zaslišimo njegov glas: sama je melodija." Izhajajoč iz ideje, da je jezik mnogo več kot sredstvo komunikacije — ogledalo osebne in kolektivne identitete, nosilec kulturne posebnosti naroda, dokumentarna serija Jezik in identiteta v štirih oddajah odpira vprašanja, ki se tičejo teh pojavov. Prva epizoda Izvor raziskuje odnos med jezikom in identiteto, osebno in kolektivno, kako izražamo svoje misli, ideje in čustva ter kako razlagamo resničnost in varujemo kulturno dediščino. Druga epizoda Narod, črka in meje obravnava identiteto srbskega jezika in pisave, vse pomembne faze v njunem nastanku in razvojnih pretresih od staro cerkvenoslovanske matrice do konca dvajsetega stoletja. Tretja epizoda Petje, pripovedovanje, pripadanje se ukvarja z besedo, pisano in izgovorjeno — umetnostjo izraza, poezijo in mitom, neločljivo vezjo med jezikom in književnostjo, torej z identiteto srbske književnosti.