Kulturna dediščina Srbije: Đurđevdan

V okviru serije Kulturna dediščina Srbije pomemben cikel pripada naši nesnovni dediščini. Znano je, da je srbska slava kot edinstven primer nesnovne dediščine na svetu vpisana na Unescov seznam človeštva v kategoriji nesnovne dediščine. Jurjevo (Đurđevdan) je naš drugi element, ki je kandidat za zaščito na Unescovem seznamu. To kandidaturo, sicer ene od štirih najbolj razširjenih slav pri Srbih, so poleg naše države podpisale tudi Romunija, Moldavija, Bolgarija in Turčija, saj se ta praznik z bogato etnografsko vsebino praznuje v vseh državah tega dela Evrope, ne glede na narodnost in versko pripadnost. Skratka, za praznovanje jurjevega lahko rečemo, da ima viden večetnični značaj. S sprejetjem krščanstva pri Srbih je bil ta praznik pokristjanjen in se povezuje s sv. Jurijem, zavetnikom šibkih, nemočnih in na kakršen koli način ogroženih. Zato ni presenetljivo, da so ga Srbi radi izbrali za zavetnika svojega doma oziroma za družinsko slavo. Praznovanje jurjevega pod drugimi imeni seveda sega globoko v predkrščansko obdobje, saj je bil ta dan od nekdaj povezan z začetkom novega letnega cikla, prebujanjem in obnovo narave, z ljubeznijo, veseljem in novimi letnimi načrti. Pri nas in pri drugih narodih v tem delu Evrope je jurjevo polno simbolike, s katero se slavi ljubezen, življenje in novo upanje za vsak napredek. Značilno za jurjevo je, da pri njegovem praznovanju enakopravno sodelujejo vse generacije, še posebej pomembno mesto pa zavzemajo mladi in otroci. Prav tako ni znano, da bi bilo na kateri koli drug praznik vezanih toliko pesmi, ki so spet posebna oblika ljudskega ustvarjanja. Oddaja je bila posneta v vasi Goračići na gori Jelici ter v Etnografskem muzeju v Beogradu in poleg avtentičnih posnetkov praznovanja jurjevega ponuja številna pojasnila in odgovore, zakaj si prav ta praznik z reprezentativnega nacionalnega seznama nesnovne dediščine zasluži mesto tudi na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva.