Od pluga do digitalne kmetije: Prva zadruga

Ob koncu 19. stoletja, ko se je v Evropi začel proces zadružništva, so tudi v Srbiji nastale prve kmečke zadruge. Pod vplivom učenih ljudi: Adama Bogosavljevića, Dragiše Lapčevića, Sretena Vukosavljevića in Mihajla Avramovića, ki so uveljavljali ideje povezovanja, so zadruge v Srbiji postale temelj preživetja vasi. V dolgi epizodi našega serijala se ukvarjamo z razvojem kmetijskega izobraževanja in znanosti. To je obdobje, ko je bilo ustanovljeno Poskusno kmetijsko posestvo Topčider, začele so delovati srednje kmetijske šole in ustanovljene so bile prve kmečke zadruge. Po šolanju v evropskih prestolnicah so se izobraženi ljudje vračali v domovino in spreminjali življenje ter navade prebivalcev te majhne, nerazvite balkanske države. Denarno gospodarstvo je napredovalo in kmetje so se vse bolj usmerjali v tržno proizvodnjo. V takih razmerah se je začel razvoj zadružništva v Kneževini Srbiji. Popeljali vas bomo v najstarejšo kmetijsko zadrugo v vasi Azanja, ki je bila ustanovljena ob koncu 19. stoletja in se danes bori za preživetje. Predstavili vam bomo Muzej vinogradništva v Aleksandrovcu in Muzej mesta Kraljevo, saj so bile v teh stavbah v začetku 20. stoletja nameščene srednje kmetijske šole. Po koncu prve svetovne vojne je bila na Beograjski univerzi ustanovljena Kmetijska fakulteta z dvema oddelkoma: kmetijskim in gozdarskim. Največje zasluge za ustanovitev Kmetijske fakultete imata takratni rektor in profesor Sima Lozanić ter profesor Jovan Žujović, ki je bil v tistem času predsednik Srbske kraljeve akademije.