Sled: Mesto Perlez - Jedro življenja

"Idem v varoš," pravijo starejši prebivalci Perleza ob odhodu v središče vasi. Varoški značaj kraj ohranja že od časa, ko sta se na območju današnjega Perleza združila vas Siga s 30 hišami in kraj Šanac, na katerem je bila zgrajena vojaška utrdba. Z odlokom o združitvi vasi je katalonski grof Perlas, predsednik državne blagajne za pokrajino Temišvar, leta 1752 ustanovil novo naselje, ki je po njem dobilo ime Perlas Varoš, kasneje pa je ostalo le Perlez. In Perlez ni varoš le v doživljanju ljudi, temveč tudi v obstoju državne uprave… Ta kraj v srcu Banata je bil okrajno središče. Na točki srečanja dveh vasi so se razvili pomembni objekti: Okrajno načelstvo z zaporom, Vodna uprava, šola, pošta, pravoslavna cerkev in župnišče, katoliška cerkev in župni dvor na skoraj istem zemljišču, vse na obronku velikega ograjenega parka, ki je prav tako arhitekturna redkost. Izjemno ambientalno celoto zaokrožuje parni mlin, ki je industrijska točka takratnega centra vasi. Kot tudi našo zgodbo, mlin poganja novo življenje vasi že od leta 1892. "Vatrenka", kot so ga imenovali domačini, je najprej imel dimnik, nato pa vse ostale značilnosti industrijske zgradbe, vse do konca svojega "veka" (devetdeseta leta 20. stoletja). Njegovih vrednosti in pomena vseh objektov v neposredni bližini so se domačini zavedali že od nekdaj, člani društva "Baštinar" pa so sprožili idejo o zaščiti prostorsko-kulturno-zgodovinske celote. Zavod za varstvo spomenikov kulture Zrenjanin se je pozitivno odzval na pobudo in izvedel obsežno raziskavo objektov. Skoraj prašni, kot da bi sami mleli žito, so se raziskovalci in domačini znašli v obilici podatkov, pomembnih spoznanj o vrednostih, ki jih je bilo treba zaščititi, se zavezati k ohranjanju in sprožiti nove pobude. Kot pravi Zoran Stojačić, predsednik društva "Baštinar", je prišel trenutek, da se vrne "dolg" svojemu kraju izvora, ali bolje rečeno – mlin postane platforma za pogovore o tistih, ki so tukaj izvirali in delček Perleza odnesli v svet, kjer se njihovo ime spoštljivo izgovarja. O poti od vasi, ki ima svojo posebnost, do kraja, ki je kulturna postaja nove dobe, v oddaji govorijo: Rifat Kulenović, arheolog, Slobodan Bubnjević, fizik in pisatelj, Bojan Kojičić, umetnostni zgodovinar, Ana Radovanac Živkov, umetnostna zgodovinarka, Petar Žebeljan, novinar, Miodrag Tabački, scenograf, Natalija Ludoški, profesorica književnosti, Predrag Bambić, direktor fotografije. V oddaji so tudi kratke zgodbe o nadarjenih ljudeh, ki so bili na različne načine povezani z multikulturnim Perlezom. Tu je tudi zgodba o Isidori Žebeljan, Bogumilu Karlavarisu in njegovi sestri Pavici Karlavaris Mrazović, Miodragu Tabačkem, Urošu Prediću, Albertu Majerju, kot tudi avtentična zgodba o valjčnih stolih, ki so davno prispeli iz Nemčije in so danes del razstave Muzeja znanosti in tehnike v samem mlinu. Mlin je tako postal scenografija za nove dogodke, kraj spomina na vse, ki so tukaj izvirali ali jim je bil Perlez navdih. Kraj, kjer se snemajo filmi, v katerem Noč muzejev pripoveduje svoje zgodbe, in kjer se kovčki, polni spominov, počasi odpirajo in navdihujejo sodobne dediščinarje-viteze.