SPC: Od konkordata do informbiroja: Počenje in trpljenje

Ko je Nemčija septembra 1939 napadla Poljsko, je bilo že tedaj jasno, da bo prišlo do obračuna med Nemčijo in Italijo na eni ter Anglijo in Francijo na drugi strani. To je zahtevalo tudi jasno stališče Jugoslavije, za katero stran se bo opredelila. Namestništvo in vlada sta se hotela izogniti vojni in sta skušala, da se ne zamerita nobenemu bloku. V predvečer druge svetovne vojne so se pomembno porušili odnosi med Srbsko pravoslavno cerkvijo in državo, pa tudi med državnimi oblastmi in Rimskokatoliško cerkvijo. V nasprotju z ustavo iz leta 1931 in z zakonom je cerkev zagospodarila šolstvom in se vse bolj odkrito vmešavala v politična vprašanja. Puč in demonstracije 27. marca 1941 so hkrati označili začetek konca jugoslovanske države, nastale na ruševinah Avstro-Ogrske monarhije in srbske kraljevine, ki je žrtvovala lastno državo zaradi ustvarjanja širše, južnoslovanske skupnosti. Marcijski puč je bil prst v oko Hitlerjevemu Tretjemu rajhu in dogodek, ki je zapečatil usodo Jugoslavije ter potisnil njene narode v klavnico druge svetovne vojne.