SPC: Od konkordata do informbiroja: Pozdravi iz Vatikana

Že od srednjega veka je odnos med katoliško cerkvijo in državo urejal konkordatski sporazum. Konkordat je pisni sporazum med Vatikanom in določeno državo, s katerim se Rimskokatoliški cerkvi na ozemlju te države dajejo nekatere privilegije z namenom preprečevanja razkola med cerkvenimi in civilnimi oblastmi. Duhovniki dobijo določene privilegije, na primer, da ne služijo vojske, razen v primeru splošne mobilizacije. Poroke, opravljene v katoliški cerkvi, imajo civilni učinek in podobno. Že pred Berlinskim kongresom je Srbija nekrščanskim in nepravoslavnim podanikom dala polno versko svobodo. Po drugi strani je Vatikan Srbijo imel za "misijonarsko deželo". Glavno oviro pri vzpostavljanju boljših odnosov s Svetim sedežem je Srbiji nenehno predstavljala Avstro-Ogrska. Kljub sporazumu je v Vatikanu še naprej vladalo nezaupanje do Srbije, na katero se je stalno gledalo kot na nekakšen most, prek katerega naj bi Rusija širila "shizmatično pravoslavje". Vatikan je takrat začel Srbijo kriviti za propad Avstro-Ogrske monarhije. V Rimu so negativno gledali na vsa politična in državna vprašanja, povezana z jugoslovanskim združenjem, Krfsko in Ženevsko deklaracijo in druge sporazume.