Studio znanja

Raziskava Eurostata je pokazala, da so Srbi drugi največji hipohondri v Evropi, saj več kot milijon prebivalcev obišče zdravnika splošne medicine 10-krat ali večkrat letno. Zakaj je temu tako, kako prepoznati simptome hipohondrije in kako jo zdraviti, izvemo v tokratni oddaji Studia znanja, ki izhaja iz neuradnega hipohondričnega gesla "Bolan sem - dokler se ne dokaže nasprotno." Koliko časa mora preteči, ko nekdo pride na psihoterapijo, da lahko zaključimo, da je nekdo hipohonder, kaj povzroča hipohondrijo in ali je mogoče, da hipohonder tako močno verjame, da je bolan, da na koncu dejansko zboli, nam razkriva naša stalna gostja na to temo, psihologinja in psihoterapevtka Martina Kvarantan Šmitran. Ali obstaja starost, v kateri se hipohondrija najpogosteje pojavlja, in kateri tip ali tipi osebnosti bi bili najbolj dovzetni za ta pretiran strah, ter kaj razumemo pod pojmom kiberhondrija, izvemo od psihologinje in psihoterapevtke Marijane Bošković. Študenti medicinske fakultete pogosto pravijo, da je vsak od njih vsaj v nekem trenutku svojega študija bil hipohonder. Kakšna je situacija s študenti Farmacevtske fakultete, nam pove farmacevtka Ivana Zimonjić, ki nas bo tudi usmerila, kako lahko farmacevt zaščiti pacienta pred nepotrebno uporabo zdravil. Do nedavnega se je večina uporabnikov po internetu gibala popolnoma nevede o možnosti sledenja. Danes pa je vse več tistih, ki vedo, da lahko vsaka digitalna sled ogrozi zasebnost. Včasih ta strah pred sledenjem preseže meje normale, zato pogosto slišimo komentar, da so takšne osebe "hipohondri". Da bi izvedeli, kako zaščititi svojo zasebnost v kibernetskem prostoru in do kakšnih zlorab podatkov prihaja na internetu, smo v goste povabili Aleksandra Stevanovića, znanstvenega sodelavca na Inštitutu za sociološke in kriminološke raziskave.