Ura anatomije: Drugo branje

Minilo je devet let, od leta 1905, ko je James Joyce svojemu londonskemu založniku izročil zbirko zgodb Dublinčani, do leta 1914, ko je končno izšla. Ni bilo razumevanja za "dih pokvarjenosti", kot so pojasnili, za drzen in drugačen glas, ki je vel med vrsticami Dublinčanov. Medtem je Joyce te zgodbe izpopolnjeval in drugo branje je bilo poln zadetek. Dublinčani so bili objavljeni. Poznejši Joyceovi mojstrovini, najprej Uliks, nato še Finneganovo bdenje, do danes v javnosti nista osvojeni ob "prvem branju". Poti od "toka zavesti" k "toku podzavesti" ni mogoče premostiti naenkrat in "na mah". Joyceov primer je le eden izmed mnogih, ki potrjujejo tezo o branju kot procesu. Novo izdajo Časa anatomije posvečamo fenomenu bralske izkušnje in fenomenu "drugega branja". Kako in zakaj pri ponovnem branju odkrivamo nove plasti in nov smisel ali pa prevprašujemo prvotni vtis. Kako izobrazba, življenjske izkušnje in zrelost vplivajo na bralni proces ter kako nanj vpliva širši časovni kontekst. Fenomen "drugega branja" je hkrati tudi fenomen miselnih, čustvenih in psihičnih procesov, ki vplivajo na naše dejavnosti. Drugačna percepcija iste knjige govori manj o knjigi in bolj o nas samih ali o duhu epohe, ki nekatera dela sprejema, medtem ko so jih prejšnje dobe zavračale.