Moje pesmi, moje sanje

Le malo je filmov, ki bi se tako globoko zasidrali v spomin neke generacije.

Eden od najbolj priljubljenih muzikalov v filmski zgodovini je bil nagrajen s petimi oskarji Strogi Georg von Trapp, bivši vojaški častnik, vdovec in oče sedmih otrok, mater prednico samostana v Avstriji zaprosi za pomoč pri iskanju varuške. Pred vrati njegove hiše se znajde gospodična Marija, neobičajno radoživa nuna iz salzburške opatije. Mlada nuna kmalu osvoji srca otrok, nauči jih plesati, peti in najti veselje do življenja v majhnih stvareh. Sčasoma se tudi von Trapp sprosti in priredi zabavo. Marija spozna, da ji niso pri srcu samo njegovi otroci, temveč se je tudi sama ogrela za postavnega vdovca, zato izstopi iz samostana. Tudi von Trapp je končno nehal žalovati in ji začne ljubezen vračati. Na obzorju pa je nova grožnja - nacisti po pripojitvi Avstrije od Von Trappa zahtevajo, naj se pridruži nemški mornarici. Zgodba filma temelji na resnični zgodbi avstrijske glasbene družine von Trapp, vendar je bila za film močno predelana. Maria von Trapp je v svoji avtobiografiji priznala, da se ni zaljubila v Georga (sicer rojenega v Zadru), temveč predvsem v njegove otroke, tako da se je v resnici "poročila z otroki" in šele po poroki vzljubila tudi moža. Poročila sta se kar deset let pred pobegom v Ameriko, do tistega je število otrok v družini naraslo na devet. Še eno manj znano dejstvo je, da sta pred hollywoodsko uspešnico po isti knjigi nastala kar dva podobna filma v povojni Nemčiji ("Die Trapp-Familie" iz leta 1956 in "Die Trapp-Familie in Amerika" iz leta 1958). Prav zaradi njunega lokalnega uspeha so na privlačno zgodbo postali pozorni ameriški producenti, najprej gledališki in potem filmski.