Moji princeski

Peru, Lima, poletje 1992.

Dve sestri, starejša Aurora in mlajša Lucia se z mamo pripravljajo, da bodo zapustili nemirni Peru in se preselili v ZDA, v Minnesoto, kjer mamo čaka služba. Bolj kot se bliža odhod, večji je strah in tesnoba zaradi ločitve od sorodnikov, prijateljev in pravzaprav vsega, kar je tvorilo njihova "perujska" življenja. Potem, ko zamenjajo devize in pridobijo vize, ostane samo še ena formalnost; sopodpis bivšega moža in odtujenega očeta Aurore in Lucie, Carlosa, ki potrjuje in dovoljuje selitev obeh hčera v tujino. Čeprav so v Limi razmere napete, kaotične in tudi nasilne, sta dekleti žalostni in tesnobni zaradi odhoda. Oče Carlos, ki se nenadoma spet pojavi pri družini, naj bi s hčerama preživel zadnje dni pred odhodom, ju razvedril, predvsem pa poskrbel za svoj podpis, ki bo sploh omogočil celotno akcijo. Čeprav je oče "nihče", tudi notorični lažnivec in po svoje baraba, ima svoji hčeri rad in mu ni vseeno, da bosta odpotovali. Potrudi se, da se imajo zadnje dni lepo, da so na plaži, da se zabavajo in da se spet zbližajo, kar pravzaprav pomeni, da postane ločitev še bolj težavna in boleča ...