Ars

Tretji program Radia Slovenija Ars je v svojih 60 letih delovanja postal nepogrešljiva kulturno-umetniška institucija.

Delovanje Radia Ars zajema šest desetletij kulture in literature, kakovostnega izbora resne glasbe in džeza, igranega progama, ob tem pa tudi bogatenja nacionalnega arhiva, sporočajo z RTV Slovenija. Program Ars bo jubilejno leto počastil z bogatim in pestrim naborom dogodkov, izšel bo zbornik Ars 60, vrhunec praznovanja pa bo slavnostni koncert, ki bo 14. septembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Kulturno-umetniški program Radia Slovenija je začel oddajati jeseni leta 1963 kot 2. program Radia Ljubljana. Njegov prvi urednik je bil muzikolog Borut Loparnik. Leta 1969 so program preimenovali v 3. program Radia Ljubljana. Program je sprva oddajal štiri ure na dan, nato pet ur, od leta 1978 pa devet ur. Leta 1998 je program z uvedbo Evropskega klasičnega nokturna v nočnem času prešel na 24-urno predvajanje. Od leta 2007 sestavljajo 3. program Radia Slovenija Uredništvo za resno glasbo, Uredništvo za kulturo in Uredništvo igranega programa, ki se jim je leta 2014 pridružilo Uredništvo za religije in verstva. Do tedaj sta glasbene in dramske vsebine na 3. programu Radia Slovenija pripravljala Glasbeni in Dramski program Radia Slovenija. Danes so naloge Programa Ars posredovanje umetniških vsebin s posebnim poudarkom na slovenskem umetniškem ustvarjanju in poustvarjanju ter obveščanje o dogajanju v kulturi doma in na tujem, snemanje slovenskih glasbenih del in izvedb slovenskih glasbenih poustvarjalcev s področja resne glasbe in džeza, snemanje slovenske umetniške besede in produkcija slovenske radijske igre ter ustvarjanje nacionalnega arhiva vseh zvrsti umetniške radiofonije. Ustvarjalci Programa Ars so jubilejno leto počastili s pripravo in izidom zbornika Ars 60, v katerem so poglobljeno in celostno predstavljeni delovanje programa, edinstveno poslanstvo, ki ga opravlja, ter načela in izzivi, s katerimi se danes srečujejo njegovi ustvarjalci. Jubilejno leto so ustvarjalno zaznamovali tudi študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), ki so se odzvali na natečaj o posebnem pomenu Programa Ars v radijskem in širšem medijskem prostoru. Namen priložnostnega plakata ni toliko informirati, temveč vizualno prepričljivo zajeti bistvo programa, ki kulturo s številnimi vsebinami odpira onkraj akademskih okvirov in jo razume kot živ odraz življenja in dragoceno spremljevalko. Želeli so se izogniti že uveljavljenim podobam in dati prednost svežim interpretacijam programa. To so bila izhodišča natečaja, na katerega je prispelo osemnajst idejnih rešitev. Med njimi je žirija, ki so jo sestavljali Izidora Pevec, Cvetka Požar, Nejc Prah in Peter Skalar, za razstavo izbrala enajst predlogov. Prvo mesto je razdelila med dva predloga, izbrala pa je tudi tretje mesto in dva predloga odlikovala s posebno omembo. Prva dva predloga bosta natisnjena v manjši nakladi kot priložnostno darilo. Odprtje razstave Ars 60 in razglasitev zmagovalcev bosta v ponedeljek, 11. septembra. V sodelovanju med Programom Ars in Cankarjevim domom bodo ob Tavčarjevem letu v okviru cikla Ars teatralis pripravili literarni večer z naslovom Ljubezen nam je vsem v pogubo. Priredbo povesti Ivana Tavčarja V Zali je pripravila dramaturginja Tatjana Doma, literarni večer bo režiral Alen Jelen. Neposreden prenos dogodka bo mogoče spremljati na Programu Ars in v dvorani Alme Karlin. Vstop je brezplačen. V duhu okrogle obletnice bo potekala tudi slavnostna podelitev lastovke 32. natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Znani so že naslovi zmagovalne zgodbe – Jablana in zgodb iz ožjega izbora: Déjà vu, Daj roke skupaj …, Že od jutra …, Na poti, Pripovedka o diamantnem svedru in Kitajsko ogledalo. Zgodbe iz ožjega izbora bodo na sporedu Arsa in Prvega v dneh pred podelitvijo, ko bomo tudi razglasili imena avtorjev, dobitnik lastovke pa bo ostal skrit vse do prireditve. Vse zgodbe in prenos podelitve bodo dosegljivi na spletni strani Programa Ars. Dogodek bo potekal ob glasbeni spremljavi saksofonista Primoža Fleischmana, podelitev bo po scenariju Mateja Juha režiral Alen Jelen. Osrednji dogodek praznovanja 60-letnice Programa Ars bo koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija s šefom dirigentom Rossenom Milanovomin pod častnim pokroviteljstvom predsednice države Nataše Pirc Musar. Hkrati je to tudi prvi koncert cikla Kromatika. Maks Strmčnik je Arsu podaril uvodno skladbo INTROARS 23, pri kateri bosta sodelovala mojster na historičnih glasbilih Janez Jocif in organistka Polona Gantar, v programu pa se bomo spomnili tudi skladbe Cancro Mateja Bonina, ki je skladatelju in Radiu Slovenija leta 2015 prinesla prvo zmago na prestižni Mednarodni skladateljski tribuni Rostrum v kategoriji mladih skladateljev. Lana Trotovšek se v Kromatiko vrača z Violinskim koncertom Lucijana Marije Škerjanca, delom, ki bi s svojo tehtno simfonično izpeljavo in občutljivo spleteno liriko zlahka sodilo med svetovno znane koncertantne uspešnice. Škerjanc se je v svoji glasbi navezoval tudi na francosko tradicijo, večer pa bo sklenil znameniti francoski pianist Pascal Rogé, ki je zaslovel tudi s svojimi elegantnimi, slogovno izjemno dodelanimi interpretacijami klavirskih koncertov Camilla Saint-Saënsa. Skladateljev Koncert za klavir in orkester št. 5 s podnaslovom "Egiptovski" zagotavlja bleščeč sklep slavnostnega večera, del katerega bo tudi poezija slovenskih pesnic in pesnikov. Po slavnostnem koncertu bodo dnevi še naprej praznično obarvani. V sredo, 27. septembra, ob 19.30 bodo v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije izvedli koncert godalnega seksteta izvrstnih slovenskih glasbenikov svetovljanov, ki večinoma ustvarjajo v tujini, in bodo predstavili izjemen spored del Vita Žuraja, Erwina Schulhoffa in Arnolda Schönberga. Nadaljujemo pa tudi orgelske koncerte, pravijo na Programu Ars. Orgle so kraljica inštrumentov, Obiski kraljice v živo smo po oddaji o orgelski glasbi, ki je na sporedu ob nedeljah zvečer, poimenovali tudi koncertni cikel. Letos smo si ga zamislili z enim samim, a zelo posebnim orgelskim recitalom, ki bo 9. novembra v Frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Na njem se bo z džezovskimi improvizacijami in lastnimi skladbami predstavila mednarodno uveljavljena nemška džezovska organistka Barbara Dennerlein. Jubilej bosta zaznamovala tudi Televizija Slovenija in ZKP RTV Slovenija. V Kulturnem in umetniškem programu Televizije Slovenija nastaja dokumentarni projekt ob 60-letnici Programa Ars. V dokumentarni zgodbi želi biti režiser Amir Muratović s produkcijsko ekipo priča ustvarjalnim trenutkom avtorjev na Programu Ars in jim neopazno slediti. Premiera filma je predvidena v zimskih mesecih.