Zadnji ledeni lovci

Življenje sodobne generacije lovcev iz inuitske skupnosti vzhodne Grenlandije, ki je najbrž zadnja v njihovi 4000-letni zgodovini.

V ospredju sta Emanuel Boassen in Tobias Ignatiussen, dva polno zaposlena lovca, ki se preživljata izključno z lastnim ulovom. Zaradi globalizacije lahko tam, kjer so njuni predniki lovili plen s kajakom in harpuno, uporabljata izključno puško in gliser. V zadnjem stoletju se je namreč življenje skupnosti obrnilo na glavo. V tem času se je nekaj generacij vzhodno grenlandskih Inuitov soočilo s korenitimi spremembami, za katere je zahodna civilizacija potrebovala štiri tisoč let. Od življenja v popolni izolaciji do integracije v svetovno globalno vas. Sodobni tehnološki trendi kot so satelitska televizija, internet, hitra prehrana in modne smernice imajo tako kot kjerkoli drugje po svetu viden vpliv tudi na življenje v vzhodni Grenlandiji. Svet Inuitov se tako spreminja s svetlobno hitrostjo. Pri vsem tem ima globalizacija še toliko večji pomen, predvsem, ker se je življenje Inuitov poslabšalo leta 2009, ko je EU prepovedala kakršnokoli trgovanje z izdelki iz tjulnjev. Neusmiljena narava vzhodne Grenlandije je sooblikovala eno izmed najbolj specializiranih lovskih kultur na svetu, kulturo Ammassalik. Čeprav sodobno potrošniško udobje postaja del vsakdana v Ammassaliku, narava še vedno vlada in določa življenjske pogoje. Sodobni lovec ima za lov na voljo vso sodobno opremo, a če ne upošteva tradicije in ne razume narave, na koncu dneva pride domov praznih rok. Film je na začetku posvečen Eli Breceljnik, hčerki pokojnega režiserja, scenarista in producenta Jureta Breceljnika, ki se mu ekipa na koncu filma tudi ljubeče pokloni ob njegovem zadnjem filmskem delu v nizu dolgoletnega umetniškega ustvarjanja.