Intervju: dr. Barbara Vodopivec

Intervjuje z zanimivimi osebnostmi z različnih področij bo izmenično pripravljalo več znanih voditeljskih obrazov Informativnega programa.

Tokrat bo Jože Možina v oddaji Intervju gostil dr. Barbaro Vodopivec, zanimivo raziskovalko preteklosti, ki je diplomirala iz zgodovine, magistrirala iz sociologije kulture, doktorat na področju dediščine gradov pa je opravila na Fakulteti za gradbeništvo. Po študiju v Ljubljani in Budimpešti je bila strokovna sodelavka Društva pisateljev, zadnja leta pa izvrstna raziskovalka na Inštitutu Franceta Steleta pri ZRC SAZU. Njena knjiga Slišati tišino, v kateri predstavi zgodbo treh sorodstveno povezanih družin - to so družine Oblak, Dobovišek in Konte, predstavlja prelomnico v slovenskem zgodovinopisju. Uvodoma je gostja spregovorila o svoji izkušnji v Društvu pisateljev in posebej o zanimivi preteklosti hiše, v kateri društvo domuje. V knjigi Pisateljska vila na Tomšičevi v Ljubljani se je namreč poglobila v razburkano usodo te zgodovinske stavbe. Pred drugo svetovno vojno sta tu bivali rodbini Češko in Ebenspanger, po vojni pa revolucionar Boris Kidrič in pozneje Boris Ziherl. V vsem tem času je "izginilo" veliko inventarja. Večji del pogovora se je navezoval na zgodbo družin iz knjige. Dr. Vodopivčeva je predstavila Avgustina Oblaka, sodnika v Bosni, ter nekatere ženske, kot je bila Sonja Lapajne, ki so bile pionirke v gradbenih poklicih. Osrednja pozornost je bila namenjena bratoma Viliju in Ivanu Konte, ki sta praktično zamolčana. Vili je bil eden od prvih vodilnih predvojnih komunistov, pogosto zaprt, med vojno partizan. A postal je žrtev Titove partijske linije - zanj je bil usoden Goli otok. Zgodovina je pokazala, da so komunisti v zaporih Kraljevine Jugoslavije debatirali, prevajali Kapital, slikali; v povojnih komunističnih zaporih pa so zapornike pogosto mučili in skrajno poniževali. Kataklizmo je preživel Vilijev brat Ivan, predvojni oficir in pilot jugoslovanske kraljeve mornarice. Med vojno se je pridružil partizanom kot pilot britanskih kraljevih zračnih sil in preletel tudi ekvator. Po vojni se je tudi njemu zaradi Informbiroja in suma, da je bil angleški vohun, življenje obrnilo na glavo. Preživel je več zaporov in se prepustil molku. Po padcu komunističnega režima si je spet povrnil ugled. Naslov knjige dr. Barbare Vodopivec - Slišati tišino - je še kako pomenljiv. Gostja o tem pravi: "Tišina nastane kot posledica težkih izkušenj iz preteklosti; tišina, molk, strah - ta trojček. In ravno tišina lahko, paradoksalno, povzroči prav take razmere, iz kakršnih je izšla. Zato je treba tišino spodbujati, da spregovori."