Intervju: dr. Janez Zorec

Intervjuje z zanimivimi osebnostmi z različnih področij bo izmenično pripravljalo več znanih voditeljskih obrazov Informativnega programa.

Tokrat je Jože Možina v goste povabil izjemnega znanstvenika astrofizika z državnega inštituta v Parizu, dr. Janeza Zorca. Janez Zorec se je rodil slovenskim staršem v Argentini. Sprva je kazal zanimanje za pevsko kariero, vendar se je pozneje, ob prihodu v Francijo, odločil drugače. Diplomiral je iz matematike, fizike in astronomije ter naredil doktorat iz astrofizike. Vzgojen je bil v trdnem slovenskem duhu, in čeprav ni nikoli živel v Sloveniji, popolnoma obvlada materni jezik. Ljubezen do domovine je pokazal leta 1990, ko je prostovoljno prevzel iniciativo in tlakoval pot do prepoznanja nove slovenske demokratične oblasti v Franciji, ki sprva ni hotela niti slišati o osamosvojitvi in priznanju Slovenije. V pogovoru pojasni, kako poteka njegovo raziskovalno delo, kaj so zvezde tipa B in kaj nevtrini, najmanjši delci v vesolju. Dr. Zorec zelo poljudno razloži nastanek vesolja oz. rojstvo zemlje, ki, kot potrjuje, nikakor ni v nasprotju s svetopisemsko razlago, ampak v pravem sosledju. Pojasni, da je sonce zvezda, ki bo čez 4,5 milijarde let eksplodirala - kar bo pomenilo konec našega osončja in zemlje. Razloži svoj strokovno utemeljen pogled na podnebne spremembe, glede česar meni, da bolj kot človek z onesnaževanjem na segrevanje zemlje vplivajo naravni ciklusi, ki so se v njeni zgodovini že izmenjevali. Kot Slovenec, ki je žrtvoval pol leta neplačanega dopusta za to, da se je trudil za priznanje slovenske samostojnosti v tujini, je zelo razočaran nad političnimi razmerami v naši državi. Govori o pomanjkanju vrednot, kar Slovenijo in vso Evropo potiska na rob prepada. Pove tudi o svoji izkušnji. Živi v Parizu in spremlja francosko politiko. Pri njih, kot pravi, naraščajo konflikti zaradi priseljencev, ki se ne integrirajo v družbo, ampak živijo v velikih getih, kamor francoska policija ne vstopa. Opaža, da se skrajni levičarji v francoski politiki povezujejo z radikalnim islamom in tako pridobivajo naklonjenost čedalje več lokalnih skupnosti. Ob koncu izrazi razočaranje, ker vodilni v Sloveniji ne zmorejo narediti koraka k spravi in poskrbeti za pokop po vojni pomorjenih žrtev. Pove tudi zgodbo svojega očeta, Franca Zorca, ki je vojno začel kot partizan, potem pa zaradi zločinov, ki jim je bil priča, prestopil k četnikom in na koncu k domobrancem. Sam se je prek očeta in skupnosti v Argentini seznanil s popolnoma drugačnim pogledom na medvojno zgodovino, ki travmatično sega tudi v današnji čas.