Pred ledeno dobo: Iskanje najstarejše dediščine na svetu

Dva milijona let stara DNK na Grenlandiji razkriva izgubljeni svet – ki bi lahko bil tudi naša podnebna prihodnost.

Dve milijoni let star DNK na Grenlandiji razkriva izgubljeni, vroči svet – pogled v preteklost, ki bi lahko bila tudi naša podnebna prihodnost. Trmoglav znanstvenik verjame v svojo idejo o okoljski DNK in se prebije skozi vse ovire. Na koncu dolge raziskovalne poti razkrije dva milijona let star, vroč svet na Grenlandiji z bogatim živalstvom. V nagrajeni dokumentarni oddaji "Pred ledeno dobo – Lov na najstarejši dedni material na svetu" se "Terra X" odpravi na fascinantno časovno popotovanje v globine zemeljske zgodovine. V središču je danski znanstvenik Eske Willerslev z idejo, zaradi katere je na začetku kariere požel le posmeh: iz umazanije, ledu in okolja izločati dedni material, t. i. "dirt" oziroma okoljsko DNK. Saj ne le ljudje, tudi živali in rastline v zemlji puščajo DNK, staro tudi do več milijonov let, odvisno od temperatur, kajti dedni material se v hladnem svetu ohranja bolje kot v toplem. Danes je Eske Willerslev slavljeni evolucijski genetik, svetovna zvezda svoje stroke. A njegovo raziskovalno življenje ni bila ravna pot – in pravo malo čudo je, da je sploh postal ugleden znanstvenik. Pri dvajsetih se z bratom dvojčkom Ranejem v kanuju odpravi na raziskovalno pot v Sibirijo. Tam želita brata najti skoraj izumrlo ljudstvo, Jukagirje. To jima sicer uspe, a Rane se vrne na Dansko, za Eskeja pa se začne najtežje obdobje njegovega življenja v osamljenosti, prežeto z lakoto in mrazom. Po vrnitvi na Dansko Eske Willerslev doživi več kriz in celo razmišlja o samomoru. Dokler nekega dne ne pogleda skozi okno in v nalivu zagleda psa, ki opravlja potrebo, kar ga spodbudi k razmišljanju: Kaj se zgodi z DNK v pasjem iztrebku? Kaj z dednim materialom ovenelih listov, korenin in vsega drugega, kar živi? Tako se mu v glavi rodi ideja o ekstrakciji DNK iz umazanije, zemlje in ledu. Iz ledu zato, ker mora biti najstarejša DNK skoraj zagotovo tudi najhladnejša, saj je v toploti izpostavljena hitremu razkroju. A njegovo idejo spremljata posmeh takratnih kolegov in šefa, zato se Eske Willerslev poda na skoraj 15-letno pot, da bi dokazal svojo tezo o dednem materialu, ki ga je mogoče najti povsod v okolju. Poleg nepopustljive volje in ambicije, da dokaže svojo domnevo, se danski znanstvenik opre na najsodobnejše sekvenciranje DNK, ki je pred nekaj leti z novim postopkom prineslo preboj in dokaz njegove teze o okoljski DNK. In iz nekoč zasmehovanega postane zvezdnik evolucijske genetike, slavljen v strokovnih revijah in nagrajevan z znanstvenimi priznanji. Film sledi skoraj 20-letni poti Eskeja Willersleva in razkriva eno najnenavadnejših zgodb znanosti. Ki je pomembna tudi za prihodnost: saj dedni material, ki ga Willerslev najde in analizira na Grenlandiji, približa svet izpred dveh milijonov let, veliko toplejši od današnjega, naseljen z bogatim živalstvom, pri čemer je mastodont, prednik slona, najbolj presenetljiva najdba. In s spoznanji za danes. Kajti spoznanja iz tiste zemeljske epohe, pliocena, obdobja s podobnimi vrednostmi CO2 kot danes, niso pomembna le za preteklost. Ponujajo tudi napotke za izzive naše prihodnosti. "Podnebje pliocena je kot priročnik za to, kar prihaja," pravi Maureen Raymo, paleoklimatologinja z Univerze Columbia. Da bi bili pripravljeni na prihodnji čas, na Danskem že raziskujejo rastline, ki bi v bolj vročem svetu lahko zagotavljale hrano za vse nas. Delo Willerslevove ekipe je sprožilo tudi industrijsko revolucijo v sekvenciranju starodavne DNK. S to tehnologijo so že razvili prvo rastlino – arktični ječmen – primerno za vročo prihodnost. "Krademo genetske skrivnosti preteklosti, da bi rešili prihodnost," pojasnjuje Eske Willerslev. Dokumentarec "Terra X" "Pred ledeno dobo – Lov na najstarejši dedni material na svetu" nazorno pokaže, kako se je uveljavila ideja znanstvenika, ki ga posmeh in ovire niso ustavili, in kako danes prispeva k reševanju globalnih izzivov. Vznemirljivo potovanje v preteklost – in pogled v prihodnost.