Sanjska ladja (E79)

"Das Traumschiff" se tokrat odpravlja proti Montevideu. Kapitana Burgerja, njegovo posadko in goste na krovu čaka razburljivo potovanje v deželo gaučov in tanga. Robert in Ariane Hambach sta na priporočilo svojega zakonskega terapevta na krovu, da bi se znova zbližala. Medtem ko je v prvih letih njune zveze prevladovalo geslo "nasprotja se privlačijo", se zdaj počutita s strani partnerja le še nerazumljena. Potem ko sta zaman preizkusila različne prostočasne dejavnosti na ladji, od balinanja do joga z zvočnimi posodami, kjer je Robert takoj zaspal, se zdi, da jima gre pri standardnih plesih dejansko bolje – dokler Robert ne udari Ariane s komolcem v obraz. Ko se tudi v Montevideu med neuspešnim iskanjem skupnih točk ponovno spreta, se odločita, da si vzameta premor od "projekta" in se preprosto prepustita toku. Preko tango predstave pristaneta na milongi, javnem tangu na trgu sredi mesta. Tu Ariane postane priča, kako Robert v popolni harmoniji pleše tango z drugo, popolnoma neznano partnerko, kot da ne bi nikoli počel ničesar drugega. Da je to mogoče, Ariane globoko pretrese. Obupana steče nazaj v hotel, kjer tudi sama pristane na plesišču z neznanim hotelskim gostom. Ko pride Robert, se ponovno spreta. Preostanek bivanja na kopnem preživita vsak po svoje, in ko se Ariane vrne na ladjo, je Robert že izseljen iz skupne kabine – le rdeča obleka, ki jo je nosila, ko sta se spoznala, in ki jo je on na skrivaj prinesel na ladjo, visi v omari. Ariane spozna, da jo večni prepiri ščitijo pred tem, da bi si dovolila prav tisto bližino, ki si jo najbolj želi. Končno lahko naredi odločilni (tango) korak proti Robertu, saj "kdor mu tango ne zlomi srca, ga sploh nima." Joachim Wicker in Thomas Voss sta že od nekdaj prijatelja in delata kot učitelja na isti šoli. Ko je bilo treba na hitro zapolniti mesto ravnatelja, sta se oba prijavila, ne da bi povedala najboljšemu prijatelju. Ko pa to pride na dan in oba prejmeta zavrnitev, njuno prijateljstvo doživi hud udarec in razumljivo je, da nista prav nič vesela, ko se srečata na ladji. Lale Hansen, ki jo je po 25 letih zaradi mlajše zapustil mož, postane blažilka med sprtima prijateljema. Manj športna moška se želita pri shuffleboardu dogovoriti, kdo bo v Urugvaju končal potovanje, a namesto zmagovalca sta dva poškodovana poraženca, ki končata pri doktorju Sanderju na ležalniku. V Urugvaju, kjer sta – spet nehote – rezervirala isti izlet na estancio z ognjem, se njuno tekmovanje neusmiljeno nadaljuje – le strah pred kačami ju začasno spravi skupaj, medtem ko Lale neopaženo pristane v šotoru postavnega gauča. Komaj se vrneta na ladjo, se prepir nadaljuje, tokrat za mizo za namizni tenis in z enakim izidom kot pri shuffleboardu. Doktorja Sanderja njuno pubertetniško vedenje počasi spravlja ob živce, zato prosi Lale, naj posreduje kot mediatorka. Caroline Helmer se odpravlja na svoje zadnje potovanje v Urugvaj, kjer živi njena hči Nadine, s katero se je po moževi smrti sprla. Kar Nadine ne ve: njena mama trpi za skrivnostno boleznijo, ki v kratkem času vodi v smrt. Ko Caroline odkrije, da je njena mladostna ljubezen Victor Burger kapitan ladje, je že prepozno, da bi se vrnila, čeprav bi si to želela, saj je Victora takrat nenadoma zapustila, ker se ni čutila dovolj zrelo za zakon. Kapitan je sprva prav tako šokiran, ko jo vidi, a vseeno preživita srečen dan in lepo noč skupaj. Nato se mora Victor Burger vrniti na ladjo, kjer mu Sander pove, da obstaja zdravstveni problem, o katerem pa mu ne sme povedati ničesar. Takoj se vrne v hotel in tam najde Carolineino poslovilno pismo. Takoj se odpravi iskat jo. Preko Nadine, njene hčere, jo najde. Je obletnica moževe smrti in sedi na kraju nesreče pri svetilniku. Kapitanu uspe spraviti mamo in hčer. Šele naslednji dan mu Caroline razkrije svojo žalostno skrivnost in tudi, da ga v zadnjih mesecih ne želi imeti ob sebi – ostane pri Nadine. Nazaj na ladji sta Schifferle in Sander medtem povzročila nekaj nemira: v zmotnem prepričanju, da si je Beatrice v Italiji namesto lepega posestva za veliko denarja kupila kup starih kamnov, se lotita silovite akcije. S pomočjo nekaj ladijskih delavcev želita naslednji dopust na kopnem posvetiti obnovi "Casa sul Vento". Ko Beatrice to izve, je ganjena, a ju lahko pomiri: hiša je v odličnem stanju, tisto, kar je Schifferle videl na fotografiji, pa je bila le stara svinjska štala.