Skupaj, glasno in divje: Festival Open Flair

Tisoči oboževalcev že leta prihajajo v Eschwege na festival Open Flair – ki se lahko izvede le zato, ker sodelujejo vsi prebivalci.

Več kot 20.000 oboževalcev že 40 let prihaja v majhno mestece Eschwege na festival Open Flair – ki se lahko zgodi le zato, ker prebivalci sodelujejo preko vseh meja. Tako ni bilo vedno: sprva se je veliko od 20.000 prebivalcev bali popolnega kaosa. Kako in zakaj je bilo vse drugače ter kakšni napori so vsako leto znova potrebni, da lahko oboževalci in prebivalci skupaj praznujejo, prikazuje ta film. Alexander, ustanovitelj festivala iz prvih dni, velja za kul in preudarnega, a gre skozi številna čustvena nihanja: "Nič, prav nič od veselja in žalosti mi ni tuje." Začel je leta 1985 z idejo kot mlad študent v "obmejnem območju", ker je vse več mladih odhajalo v urbana središča. Iz cirkuškega šotora z malo male umetnosti in nekaj kitarami je s podporo mesta in okrožja nastalo društvo v javnem interesu in vsakoletni open-air festivali. "Namesto mrtvila ob zidu so na oder v Eschwege prišli Die Toten Hosen." Kulturna usmeritev Open Flair festivala v precej konservativnem vzhodnem Hessnu je skozi vsa leta ostala enaka: antifašistična, antirasistična, levoliberalna. Nad vsem pa je "vedno visel duh insolventnosti" in pomanjkanje sprejetosti med prebivalci. Nato je sledila velika ofenziva v mesto. Ozaveščanje na zborih občanov, prost vstop za vse upokojence ter vodenja in ogledi za stanovalce doma za ostarele po festivalskem prizorišču. "To je bil veliki preboj," pravi Alexander. Najstarejša obiskovalka je bila registrirana pri 106 letih. Medtem povsem običajni prebivalci prodajajo pijačo skozi okna svojih dnevnih sob, preprosti ljudje izpraznijo pritlična stanovanja, da jih za pet divjih dni spremenijo v bare, ali pa krovci očistijo svoje dvorišče, da se tam lahko pečejo veganski dönerji in zelenjavni polpeti. Gitte, mati devetih otrok, je medtem postala institucija okoli festivala. Odtlej, ko je zadnji otrok zapustil dom, je za festivalski teden uredila bar v prazni trgovini, ki je že dolgo postal mit "Pri Gitte". "Ni mi bilo vedno lahko, osem fantov in eno dekle, najprej jih moraš spraviti skozi," pravi in seveda ve, kako tudi rockerje ob treh ponoči vljudno, a odločno pošlje na kampiranje. Tak teden s 100 panki in rock oboževalci vsak dan v njeni dnevni sobi-baru je "mala malica", ker so "vsi tako prijazni". Župan Alexander Heppe poudarja "posebnost tega dogodka, ki pomeni izredno stanje", ker se ne odvija na zeleni livadi zunaj mesta, temveč "sredi starega mestnega jedra z zaprtimi ulicami, štirimi odri, veliko glasnostjo, nenavadnimi ljudmi in veliko strpnosti prebivalcev". In to je treba vsako leto znova pridobiti. Pri tem ve, da 20.000 obiskovalcev iz vse Nemčije "pusti tukaj veliko denarja, kar koristi regiji s šibko strukturo". Zato tudi sam "teče od Poncija do Pilata, da tako ostane in vedno dobro uspe". Temu ustreza tudi uspešna zgodba, da društvo Open Flair e. V. ustvarja delovna mesta in priložnosti za izobraževanje na področju prireditev. "A vse to je vsako leto znova ogroženo," ker je financiranje vedno na trhlih nogah.