Vdrli, razbili, ukradli: Tajni triki avtomafije

Razbijati okna, vlomiti v avto – to je bilo nekoč. Sodobni tatovi vdirajo v elektronske varnostne sisteme, ne da bi pustili sledi. Vozila pogosto izginejo v Vzhodni Evropi. Mednarodne kriminalne mreže z ukradenimi avtomobili služijo bogastvo. Do digitalnih kod pridejo zgolj prek registrske tablice. Tako lahko klonirajo ključe in ponarejajo dokumente vozila. Pri kontrolah in na mejah ostanejo neopaženi. Dva izkušena avtohekerja pred kamero pojasnjujeta, kako delujejo sodobne metode kraje: kadar želi "Mehdi" (ime je spremenilo uredništvo) ukrasti avtomobil, izdela ključ, s katerim ga lahko odpre, ne da bi vlomil. Najprej fotografira registrsko tablico in jo pošlje hekerjem v Vzhodni Evropi, ki imajo dostop do podatkovnih baz proizvajalcev. Za 50 evrov pristojbine mu skoraj hipno pošljejo šifrirano kodo, s katero lahko s pomočjo stroja izdela nov fizični ključ. Na ta način ukradena vozila praviloma zelo hitro pretihotapijo v tujino. Samo v Nemčiji je bilo leta 2024 ukradenih več kot 16.000 avtomobilov. V Franciji jih je bilo skoraj devetkrat več – toliko kot v nobeni drugi evropski državi. V zadnjih letih se je Poljska razvila v vozlišče trgovine z ukradenimi avtomobili. Iz Poljske vozila pošiljajo dalje proti vzhodu, v smeri Kazahstana in Ukrajine. Pred tem pridobijo nove dokumente. Po besedah tatov naj bi imela omrežja prek pomagačev, zaposlenih pri proizvajalcih avtomobilov in na uradih, dostop do praznih registracijskih dokumentov, ki bi jih bilo treba le izpolniti. Specialne enote policije po vsej Evropi so storilcem za petami in so že uspele razbiti več mednarodnih združb avtomobilskih tatov. V Franciji najdejo 60 odstotkov ukradenih vozil. V Nemčiji je bilo leta 2023 vendarle skoraj 70 odstotkov. Metode avtomobilskih vlomilcev postajajo vse bolj prefinjene.